Direktor založbe Tomaž Zalaznik je potrdil, da na račun atlasa, ki so ga pripravljali deset let, založba zamuja s preostalim delom svojega programa, vendar opozarja, da jim je prav atlas omogočil, da imajo danes pozitivno rast prihodkov. V ta projekt, ki bi moral, kot poudarja Zalaznik, kot temeljno nacionalno delo iziti že pred desetletji in ki bo prihodnjih nekaj let ali desetletij pomembno gradivo v učnem procesu, je Nova revija intenzivno investirala zadnja tri leta, saj so se prvič posvetili tako zahtevnemu pionirskemu delu.
Založba Nova revija nikoli ni bila bogata, pravi, in dodaja, da se s tem tudi niso nikoli hvalili. "Vsa svoja sredstva smo vseh 20 let investirali v knjižni in revijalni program, več kot 500 izdaj, dosegali v povprečju iz prodaje do 80 odstotkov prihodkov, ravno obratno kot nam sorodne nekomercialne založbe," še pojasnjuje Zalaznik.
Ker ni uresničila obveznosti iz pogodb za sofinanciranje knjižnega programa za leti 2009 in 2010, založbi grozi, da bo morala vrniti 284.414 evrov. Javna agencija za knjigo RS (JAK) je namreč vložila tožbo za vračilo zneska. Iz omenjenih pogodb je založba s knjižnim in revijalnim programom realizirala 76 odstotkov pogodbene produkcije in po Zalaznikovih besedah zagotovila, da bo preostanek izdala po izidu atlasa v najkrajšem mogočem času.

Atlas je zamujal leto dni
JAK je Slovenskemu zgodovinskemu atlasu namenil 7.359 evrov in za vračilo takega zneska zdaj tudi vložil tožbo. Kot razlog je navedel neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti oziroma zamudo pri njegovi izdaji. Zalaznik priznava, da je imel atlas zaradi zahtevnosti in obsega dela enoletno zamudo od načrtovanega izida, vendar pa jih je založba še pred vložitvijo tožbe obvestila, da so atlas oddali v tisk.
Tako dolgo časovno obdobje je bilo po Zalaznikovih besedah za izdajo atlasa potrebno, saj so prvič v Sloveniji delali tako celovit in zahteven pionirski projekt. "Na začetku je bilo načrtovanih od 120 do 150 kart, danes jih je 243 ter še 49 skic, tlorisov in tabel," pojasnjuje direktor Nove revije.
Prav tako kot enega izmed razlogov navaja nepripravljenost za financiranje atlasa. "V letih 2009, 2010 in 2011 ni kulturna politika hotela ničesar slišati o Slovenskem zgodovinskem atlasu, čeprav smo jih kar naprej opozarjali na zahtevnost in obsežnost projekta, tudi na razpisih, saj je eden izmed največjih in najzahtevnejših v slovenskem založništvu v zadnjih letih. Da je to za Slovence pomemben temeljni nacionalni projekt, so govorili vidni posamezniki, ki pa žal političnega, interesnega zidu skupaj z nami niso mogli prebiti," pojasnjuje.
Za projekt so od ideje do izdaje skupaj dobili 65.132 evrov državnih sredstev, kar znaša približno deset odstotkov investicije. Država pa bo od DDV-ja in dohodnin dobila najmanj dvakrat toliko, kot je v ta projekt investirala, je prepričan Zalaznik. "Po tako veliki investiciji je vsem, ki delajo v gospodarstvu, jasno, da se ta povrne šele, ko nastopi na trgu," še pravi direktor založbe in dodaja, da to že dokazujejo rezultati prodaje.