Čustvo je namreč tisto, ki zaznamuje vsako pesem in ki ostane. Vse ostalo je ništrc, vse ostalo so metafore, so besede, ki udarjajo na uho, so vidne podobe.
Zbirka deluje kot "vrh neke ustvarjalne gradacije, ki vedno znova neumorno išče po pesniških pokrajinah", je zapisano v utemeljitvi odločitve žirije, ki so jo sestavljali Andrej Inkret, Tomaž Šalamun, Aleš Šteger, Tomaž Toporišič in predsednik Niko Grafenauer. V Približevanjih je razpoznavna Medvedova nenehna težnja, da "besedi kot taki prida moč razlagalca sveta, vodnika po temeljnih bivanjskih vprašanjih, ki nenehno terjajo sestop v transcendenco in ki prav v jeziku najde izvor misli in podob".
"Medved v Približevanjih prav zaradi svoje vseprisotne metafizične tendence poustvarja življenje kot nekaj obvladljivega, kot nekaj, kar je moč zajeti v pesniški ris. In ne glede na to, kolikokrat v svojih evokacijah koplje po temnih straneh človeškega bivanja, se ustavlja ob minevanjih, rojstvih in smrtih, že ta izvorna postavitev celotno zbirko osvetljuje z impresionistični svetlobnimi potegi," je še zapisala koordinatorka Jenkovih dnevov Cvetka Bevc.
Lavreat je ob dodelitvi nagrade povedal, da je njegova lirika seveda prepoznavna, tipično njegova, da pa skuša v vsako zbirko vložiti neko novo občutenje, novo čustvo. "Čustvo je namreč tisto, ki zaznamuje vsako pesem in ki ostane. Vse ostalo je ništrc, vse ostalo so metafore, so besede, ki udarjajo na uho, so vidne podobe," je povedal Medved.
Spregledani Buchenwald?
Sam meni, da bi si nagrado zaslužila tudi njegova zbirka Buchenwald. Kot je dejal, je zbirka v njem zorela več kot 30 let, vendar pa je v nasprotju s Približevanji uravnana na "eno samo doživljanje, na en sam grozni krik skozi stoletja, ki ni vezan le na to ime in na to taborišče". Približevanja so po njegovih besedah "bolj različna in imajo več registrov". "Je osem pristopov, osem približevanj, ki so med seboj kot pesemske enote, zato bi lahko govorili o osmih delnih pesniških zbirkah," je še dejal Medved.
Andrej Medved se je rodil leta 1947 v Ljubljani. Na ljubljanski filozofski fakulteti je diplomiral iz filozofije in umetnostne zgodovine. Bil je kustos Obalnih galerij v Piranu, zdaj je umetniški vodja. Bil je v uredništvu študentske Tribune, Problemov in Le livre slovene. Trenutno je glavni in odgovorni urednik časopisa za sodobno likovno umetnost Artes.
Piše simbolno in senzualno liriko, prevaja in objavlja filozofsko, literarno in umetniško esejistiko ter publicistiko. Izdal je več kot dvajset pesniških zbirk, od tega samo v letu 2007 zbirke Svetloba, V labirintu, Vmesnost, Ekloge, Medprostor: allegro ma non troppo in Buchenwald.
Čustvo je namreč tisto, ki zaznamuje vsako pesem in ki ostane. Vse ostalo je ništrc, vse ostalo so metafore, so besede, ki udarjajo na uho, so vidne podobe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje