Avtor v njej predstavi zgodovino, sedanjost in upe 30-milijonskega kurdskega naroda, razbitega na Turčijo, Iran, Irak in Sirijo. Začne s prvimi omembami Kurdov v sumerskih klinopisih in nato nadaljuje z razmišljanji o njihovem jeziku, kulturi in naselitvenem ozemlju. Posebno poglavje pa je posvečeno slavnim popotnikom, ki so pisali o izvoru in zgodovini tega naroda, za lažjo orientacijo pa sta dodana še časovna preglednica in zemljevid Bližnjega vzoda.

Ne obsoja in ne kritizira
Pisatelj se po besedah prevajalke Nataše Peternel poglablja v zgodovino ljudstva, rojenega pod nesrečno zvezdo, vendar jih ne obsoja ali kritizira njihove neodločnosti in naivnosti, ko se naslanjajo na različne velesile. Prej gre za razumevanje in osebno naklonjenost, kar se posebno izrazi v odlomkih, kjer opisuje svoje osebne stike z ljudmi, prijateljstvo, pogovore, potovanja in drugo.

Slovensko-kurdske vzporednice
Pisec spremne besede Ervin Hladnik Milharičič pa pravi, da so Kurdi mogoče najbolj paradigmatski narod, do katerega imajo Slovenci posebno držo, saj so bili v zgodovini že večkrat v podobnem položaju, kar knjigo po njegovem mnenju uvršča tudi na seznam poletnih branj.