Letos je bilo na sejmu več kot 260 dogodkov, ki so se ves teden vrstili na štirih odrih, podeljene pa so bile tudi nagrada za knjigo leta, ki jo je prejela Dušica Kunaver za knjigo Sto slovenskih ljudskih, nagrada za najboljši literarni prvenec leta, ki je šla v roke Pii Prezelj za roman Težka voda, nagrada Radojke Vrančič, ki jo je za prevod Descartesovih Meditacij prejel Kajetan Škraban in nagrada za najboljšo poslovno knjigo, ki jo je letos dobila Skrivnost sodelovanja Daniela Coyla.

Sorodna novica "Slovenski knjižni sejem je največji kulturni dogodek in hkrati največja slovenska knjigarna"

Knjiga dokumentarnega fotografa Simona Changa Pastirji in klavnica, ki sta jo oblikovala Anja Delbello in Aljaž Vesel, je prejela kar dve nagradi, in sicer nagrado za najlepše oblikovano knjigo za odrasle in nagrado za najlepše oblikovano knjigo 2023.

Nagrado za najlepše oblikovano knjižno zbirko je prejela zbirka Sozvezdja založbe Družina, ki jo je uredil Brane Senegačnik, oblikovala pa Jerneja Rodica.

Kljub uspehu kritike v zvezi z visokimi stroški
Obisk sejma je bil letos skoraj 20 odstotkov višji kot lani, organizatorji pa so bili zadovoljni tudi s ponovnim gostovanjem na Gospodarskem razstavišču. Tudi razstavljavci so bili po besedah predsednice programskega odbora 39. Slovenskega knjižnega sejma Helene Kraljič večinoma zadovoljni, nekaj očitkov pa je bilo usmerjenih na visoke stroške.

Več pozornosti je na večjih založbah
Oglasile so se zlasti manjše založbe, ki so poudarile, da je sodelovanje zanje na sejmu drago, od lani pa naj bi se sejemske tarife za stojnice podražile še za 15 odstotkov. Glavna urednica založbe VigeVageKnjige Anja Zag Golob je za STA povedala, da so morali za razstavni prostor, velik 20 kvadratnih metrov, odšteti več kot 3000 evrov, kar je za založbo njihove velikosti zelo veliko. Obenem je opozorila tudi na dejstvo, da se velike založbe raztezajo na velikih površinah v središču sejma, medtem ko so majhne potisnjene na rob.

Najcenejši sejemski dogodek v Sloveniji
Direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev ter podpredsednik upravnega odbora letošnjega sejma Vladimir Kukavica je slovenski sejem primerjal z dunajskim, ob čemer je poudaril, da slovenski nima vstopnine in da je po njegovih besedah najcenejši sejemski dogodek za razstavljavce v Sloveniji. Na dunajskem sejmu samo od vstopnine, ki znaša 20 evrov, organizatorji dobijo približno milijon evrov, dodatne tri pa od razstavnih prostorov, je povedal.

"Naš sejem pa ima proračun med 350.000 in 400.000 evri, ob čemer moramo Gospodarskemu razstavišču plačati po ceniku najetih dvoran, samo odri nas stanejo 100.000 evrov. Država prispeva le 7000 evrov," je navedel. Ob tem je dodal, da je država za gostovanje Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem sejmu odštela sedem milijonov evrov.

SKS so v 39. izvedbi začeli v ponedeljek zvečer z nagovorom predsednice republike Nataše Pirc Musar in podelitvijo Schwentnerjeve nagrade Mihi Kovaču. Za obiskovalce je bil odprt od torka. Pod geslom Besedo besedi so na več kot 2000 kvadratnih metrih v dvoranah Kocka in Kupola svoje publikacije razstavile vse večje slovenske založbe. Letos je bila država gostja Srbija, mesto v gosteh Šoštanj, osrednja osebnost sejma pa pesnik Karel Destovnik - Kajuh.