Začenja se 39. Slovenski knjižni sejem, ki se bo do nedelje z več kot 260 dogodki odvil na več kot 2000 kvadratnih metrih na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Sejem, ki ga pripravlja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, bo mogoče obiskati v dvoranah Kocka in Kupola Gospodarskega razstavišča, kjer bodo svoje publikacije razstavile vse večje slovenske založbe.

Pirc Musar: Knjiga je v samem središču zavedanja Slovencev
Letošnji Slovenski knjižni sejem je z nagovorom uvedla predsednica republike Nataša Pirc Musar. Poudarila je, da se je sejem razvil v eno najpomembnejših knjižnih prireditev na Slovenskem. Ob tem je spomnila tudi na gostovanje Slovenije v Frankfurtu, kjer sta se slovenska literatura in kultura pokazali v vsej svoji širini in se zahvalila vsem zaslužnim za uspešno predstavitev. V dobi digitalizacije je tudi pozvala k vrnitvi h klasični, tiskani knjigi, na kar so v Frankfurtu izpostavili z Ljubljanskim manifestom o branju na višji ravni. Slovenski knjižni sejem se po njeni oceni trudi prav za to - v digitalni dobi približati tiskano knjigo bralkam in bralcem.

Po njeni oceni je treba brati zgodbe velikih literatov, kot so Boris Pahor, Vitomil Zupan, Drago Jančar, Maja Haderlap in Dušan Šarotar, ker "govorijo o časih in solidarnosti, ljubezni, uporu in trpljenju ljudi nekega časa, ki je prinesel opustošenje in je prinesel streznitev". Tovrstne zgodbe so aktualne tudi ob trenutni vojni v Ukrajini in trpljenju civilistov v Izraelu, Gazi in drugod po svetu, je dejala predsednica.

Sledil je še nagovor predsednice upravnega odbora sejma Vesne Nahtigal. Dejala je, da je sejem, ki se je začel pred več kot 50 leti, največji kulturni dogodek in hkrati največja slovenska knjigarna. "Vsako leto ponazori pomen knjige za identiteto slovenskega naroda, s prodajno naravnanostjo pa razkriva tudi dejstvo, da je knjiga kot kulturna in izobraževalna dobrina v veliki meri izpostavljena zakonitostim trga." Pri tem je omenila razmerje med trgom oziroma nakladami in ceno knjige, kar pogosto "otežuje pot do ustreznih odločevalcev, ki bi razumevanje za pomen bralne kulture izkazali tudi s finančno podporo založniški in knjigotrški dejavnosti".

Sorodna novica Zbornica založnikov in knjigotržcev Schwentnerjevo nagrado poklonila vztrajnemu delu Mihe Kovača

Po nagovorih je sledila podelitev Schwentnerjeve nagrade za življenjsko delo na področju slovenskega založništva in knjigotrštva, ki jo je letos prejel profesor in predavatelj za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na ljubljanski filozofski fakulteti Miha Kovač. Kot navajajo v utemeljitvi Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), je trenutek za dodelitev Schwentnerjeve nagrade Kovaču več kot ustrezen tudi zato, ker je letos skupaj z ekipo Javne agencije za knjigo zaslužen za uspešno izvedbo častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Kot sokurator je po mnenju zbornice "zasnoval izrazito sodoben, multidisciplinaren in multikulturen predstavitveni program, ki je Slovenijo in slovenske avtorje v mednarodnem pogledu vzpostavil kot sodobno založniško in razmišljujočo skupnost – kot skupnost, katere moč je bistveno večja, kot bi bilo mogoče pričakovati glede na število prebivalcev države in govorcev jezika".

Za letošnje mesto v gosteh je bil izbran Šoštanj in Srbija za državo v fokusu
V skladu z letošnjim naslovom Besedo besedi so odprtje sejma prepletli z umetniško besedo in glasbo, ki sta se povezovali z gostujočim mestom Šoštanj in njegovim pesnikom Karlom Destovnikom - Kajuhom ter gostujočo državo Srbijo.

V povezavi s Srbijo kot državo gostjo bo med drugim na ogled razstava 50:50, namenjena srbskim prevodom v slovenščino in slovenskim v srbski jezik. Državni sekretar srbskega ministrstva za kulturo Miodrag Ivanović je na otvoritvenem večeru spomnil na začetke literarnega sodelovanja med državama, za kar sta bila zaslužna Vuk Karadžić in Jernej Kopitar. Tudi 210 let pozneje je po njegovih besedah še vedno prisotno kakšno vprašanje tistega časa, kot je, kako ohraniti jezike manjšinskih narodov in njihovo knjižno dediščino.

Ob tem pa se porajajo nova, kot je, kako ohraniti, izboljšati in uskladiti založništvo z novimi potrebami bralcev v dobi digitalizacije. Srbsko ministrstvo je sicer prek natečaja v zadnjih desetih letih podprlo več kot 50 prevodov srbskih del v slovenščino, kar je po njegovih besedah znamenje obojestranskega zanimanja za literaturo.

V povezavi s Šoštanjem kot gostujočim mestom pa bo med drugim na ogled razstava ob sicer lanski 100-letnici rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha, predstavljenih bo tudi več publikacij o njem. Med njimi je knjiga z naslovom Sto dejstev o Kajuhu avtorice Špele Poles, ki je izšla pod okriljem Občine Šoštanj 13. decembra lani, ko bi 100. rojstni dan slavil Karel Destovnik - Kajuh. 21. novembra bo na sejmu mogoče prisluhniti recitacijam nekaterih njegovih pesmi v različnih jezikih.

V okviru Slovenskega knjižnega sejma bodo podeljene še štiri nagrade
Med sejmom bodo podelili še nekaj drugih nagrad, kot so nagrada za knjigo leta, nagrada za najboljši literarni prvenec leta (v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev), nagrada za najlepše oblikovano knjigo in nagrada za najboljšo poslovno knjigo (v sodelovanju z Združenjem Manager).

Za knjigo leta je nominiranih deset del: Sto slovenskih ljudskih Dušice Kunaver, Na kraju zapisano Aleša Štegra, Čas prebujenja: Slovenska umetnost 1880–1918 Tomaža Brejca, Gorica Mateje Gomboc, Kajuh, pesnik partizan Marijana Pušavca in Zorana Smiljanića, Od imena do spomina Ambroža Kvartiča, Korespondenca z J. P. Morganom & Co. Tiborja Hrsa Pandurja, Mojih 33 odprav Vikija Grošlja, Mali črv Oto Tomaža Lavriča in Alma Maximiliana Karlin: Peš po domačih krajih. Popotni dnevniki 1934–1936 Alme Karlin, ki je izšla v prevodu Jerneje Jezernik.

Sorodna novica Pia Prezelj prejme za roman Težka voda nagrado za najboljši prvenec 39. Slovenskega knjižnega sejma

Žirija, ki so jo sestavljali predsednica Suzana Tratnik ter Nada Breznik in Borut Gombač, pa je že sporočila 33. zmagovalko kategorije za najboljši prvenec, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Prepričal jih je roman Težka voda pisateljice in publicistke Pie Prezelj, ki je dobil prednost pred drugima nominiranima romanoma Z luknjami v prepihu Lare Božak in Posuj se s pepelom vaših očetov Laure Buzeti. "Nagrada bo knjigi omogočala še daljše in še lepše življenje," se je odzvala nagrajenka. Nagrado bodo podelili 23. novembra ob 18. uri na Pisateljskem odru z neposrednim prenosom na valovih 3. programa Radia Slovenija – programa Ars.

V okviru sejma bo med drugim Založniška akademija ponudila vpogled v prodajo avtorskih pravic in vstop na mednarodne trge ter sodelovanje s tujimi založbami. Obiskati bo mogoče Stripovski kotiček, šolske skupine pa bo po sejmu znova popeljal Knjigosled. Društvo likovnih umetnikov bo na razstavi predstavilo izbor ilustracij 14. Slovenskega bienala ilustracije. Sejemsko dogajanje pa bo sklenil koncert Oblike duha, poklon Borisu A. Novaku ob njegovem 70. rojstnem dnevu.

Dokaz tesne povezanosti kulture in gospodarstva
Osrednji cilj sejma je promocija slovenske literature in spodbujanje branja. Vsako leto se na sejmu predstavi večina slovenskih in tudi nekaj tujih založb, ki razstavljajo svoje najnovejše ali najbolj prodajane izdaje od leposlovja do strokovnih del. Po besedah organizatorjev se je Slovenski knjižni sejem z leti razvil v eno od najpomembnejših knjižnih prireditev pri nas, "ne samo zaradi množice novih knjižnih naslovov, ki jih založniki vsako jesen ponudijo obiskovalcem, temveč tudi zaradi debat in literarnih prireditev, ki ga spremljajo".

Vesna Nahtigal je še pred otvoritvijo dejala, da so na Gospodarski zbornici Slovenije "ponosni, da je Slovenski knjižni sejem v organizaciji naše Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev že 51 let trdno zasidran v slovensko kulturno krajino". Dodala je, da je ta sejem najverjetneje tudi "najlepši in najnazornejši dokaz tesne povezanosti kulture in gospodarstva".

Na lanskem sejmu, ki se je po daljšem času znova vrnil na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, kjer se je pred več desetletji tudi začel, so našteli več kot 45.000 obiskovalcev.