V Franciji je izšla dolgo napovedovana knjiga o novoizvoljenem predsedniku Nicolasu Sarkozyju, ki jo od plejade monografij in biografij loči pomembna podrobnost: prišla je izpod peresa Yasmine Reza, ene od najuglednejših sodobnih francoskih umetnic. Reza je celo leto Sarkozyju sledila z beležko in si zapisovala njegova modrovanja o politiki in oblasti, o ljudeh okrog sebe in o življenju na splošno. L'aube le soir ou la nuit (Zora, večer ali noč) na skoraj 200 straneh predsednika predstavi kot "intenzivnega moža, ki nikoli ne plava s tokom."

Ne gre za politično analizo
In čeprav knjiga ne prinaša nobenih revolucionarnih političnih uvidov, bo pogled v zakulisje predsedniške kampanje najverjetneje pritegnil kar lepo število bralcev. V nekem trenutku avtorica na primer pokaže Sarkozyja, kako hladno opazuje poslovilni govor svojega predhodnika, Jacquesa Chiraca, in komentira, na katerih mestih in kako bi kaj sam povedal bolje (Sarkozyjevi odnosi z njegovim nekdanjim mentorjem Chiracom so se ohladili, ko je na volitvah leta 1995 podprl njegovega tekmeca).

Muhast, nečimrn in vzkipljiv
V intervjuju za revijo Nouvel Observateur je Reza priznala, da je Sarkozy nanjo napravil vtis s svojo "izostreno intuicijo", po drugi plati pa je predsednik včasih prav otročje nepotrpežljiv - čeprav sama nikoli ni bila priča kateremu od njegovih izbruhov jeze - in odkrito častihlepen. "Ustvaril sem lik sebe," ji je nekoč zaupal.

Gentleman? Ne ravno.
Pisateljica se le mimobežno dotakne predsednikove žene Cecilie in njegove protikandidatke, socialistke Segolene Royal. "Mi gre na roko?", se o njenih predvolilnih potezah v knjigi sprašuje Sarkozy. "Nisem prepričan. Nisem prepričan, da je biti idiot danes v Franciji res hendikep."

Smeh, ki skriva grozo
Francoska dramatičarka (hči Madžarke in iransko-ruskega juda) sicer Slovencem ni neznano ime: v SNG Drami Ljubljana so v preteklih letih uprizorili kar štiri njene igre: Art, Naključnega človeka, En španski komad in Tri verzije življenja, za december 2007 pa napovedujejo še prvo slovensko postavitev Boga masakra (v režiji Janusza Kice). Med zvezde sodobnega gledališča jo je izstrelila Art, drama o prijateljih, ki se sprejo zaradi moderne slike (ki je pravzaprav le belo platno); v 13 letih od premiere so jo uprizarjali že v 30 državah po vsem svetu. Ljudje se ob njenih predstavah zabavajo, a sama jih nima za komedije, saj iz trivialnih pogovorov njenih junakov pogosto sevata izpraznjenost in obup.

Na vprašanje, ali jo je Sarkozy v letu druženja kdaj poskušal zapeljati, je Reza za New York Times povedala, da je bolj "skušal zapeljati Francijo" in da "je skoraj žaljivo, da preživiš leto dni z moškim, pa te ne poskuša osvajati."

Ana Jurc