Za posodobljeno različico Dečkov je poskrbela Založba Škuc, pri kateri je knjiga izšla v zbirki Lambda ob 100. obletnici rojstva avtorja Franceta Novšaka. Pri založbi Modrijan je izšla knjiga Domov, v kateri je predstavljena zgodba Aljoše Furlana, pri LUD Šerpa pa delo Tomaža Grušovnika Moralke, v katerem se prepletata literatura in znanost.

Polno stoletje od rojstva in četrt od smrti
Zgodba romana Dečki je postavljena v zavod svete Marije v Zagrebu, v tem internatu zaradi lepote vsi občudujejo še ne 14-letnega Zdenka Castellija. To takoj po prihodu v zavod spozna tudi tri leta starejši Nani Papali. Med fantoma, ki se zelo hitro zbližata, se splete odnos, ki je več kot prijateljstvo. Toda: kako naj to, kar občutita, poimenujeta? In kako naj ravnata, ko narava govori v prid ljubezni in erotike, verska vzgoja pa grozi s peklom? Pri obeh glavnih osebah romana je ves čas prisotno zavedanje, da so "te stvari" prepovedane in znajdeta se na neizbežnem razpotju: ali sprejmeta zunanjo moralo ali pa se okleneta svoje osebne in tvegata konflikt z okoljem, so pri Škucu povzeli vsebino knjige, ki je prvič izšla leta 1938.

Ob lanski 100. obletnici rojstva in 25. obletnici smrti Franceta Novšaka (1916-1991) izšla posodobljena in z obsežno spremno besedo opremljena različica tega romana, ki ga je napisal ob maturi, ob njegovem knjižnem izidu pa je bil star 22 let. S tem je mladi Novšak ustvaril nekaj, kar je bilo v evropskem okviru poznano, v slovenskem pa nekaj izjemnega, zato so bili prvi odzivi, ki so segali od popolne zavrnitve do zadržane podpore, in nato večdesetletni molk nekaj pričakovanega, so še zapisali pri založbi.

Sicer pa je Novšak avtor več leposlovnih besedil, med njimi štirih romanov, najbolj znan je seveda po Dečkih, ki veljajo za prvi slovenski roman s homoerotično tematiko. Po knjižni predlogi je Stanko Jost leta 1976 posnel istoimenski film.

Kako domov, če ni skoraj nikogar tam
"Ko je po dolgih letih končno prišel na Postojnsko 66 v Ljubljani, doma ni bilo več. Pričakal ga je le brat Borut. Oče je bil v zaporu. Mesec dni pred Aljoševim povratkom je bil na Nagodetovem procesu obsojen na smrt zaradi stikov s predstavniki zahodnih držav. Sestra Staša je odšla za vedno. Pred očetovo aretacijo ji je mama, ko jo je uspela obiskati na Svobodnem tržaškem ozemlju, zabičala, naj se nikdar več ne vrača domov. /.../ Materi je po vsem tem odpovedalo srce," beremo v predgovoru knjige Aljoše Furlana, ki ga je napisala njegova hči Špela Furlan.

Aljoša Furlan (1926-1963) je bil eden izmed treh otrok filozofa, pravnika in liberalnega politika Borisa Furlana, ki je pred vojno z družino živela v Trstu. Pozneje so pred fašističnim režimom zbežali v Ljubljano - kjer je ostal le sin Borut -, od tam pa prek Carigrada, Jeruzalema, Kaira in Cape Towna v New York. Aljoševa sestra Staša se je z mamo prek Londona pozneje vrnila v Jugoslavijo, kjer se je pridružila partizanom.

Aljoša je še mladoleten ostal v ZDA in na tem mestu se začne zgodba knjige Domov, v kateri avtor pripoveduje o priložnostnih delih, ki jih je moral opravljati, če je hotel preživeti, o opravljanju mature na newyorški gimnaziji Georgea Washingtona, največ pa o poti domov, nazaj v Jugoslavijo, k partizanom, oziroma na šolanje za vojnega pilota v ruski Čkalovsk. Ta pot ni bila tako preprosta, kot je lahko danes. Aljoša je potoval z ladjo, pot ga je iz Portlanda po reki Columbii vodila na odprto morje, do Aleutov, po Ohotskem morju do Petropavlovska, nato pa z ledolomilcem skozi Laperuzov preliv do Vladivostoka in od tam z vlakom do Moskve in Jugoslavije, kjer se njegova pripoved tudi sklene, so zapisali pri založbi Modrijan. Aljoša je nato postal ugleden novinar Dela, umrl pa je pri 37 letih.

Za konec še "popolnoma drugačna knjiga"
Tomaž Grušovnik je docent in znanstveni sodelavec na Univerzi na Primorskem. Njegovo področje predstavljata misli Ludwiga Wittgensteina in Stanleyja Cavella, ki ju zapelje v nova teoretska področja, kot sta etika živali ali filozofija vzgoje. Lahko bi dejali, da je edino, kar je običajnega na njegovih Moralkah, ki so izšle pri LUD Šerpa, da gre za knjigo z mehkimi platnicami. Tako po obliki kot po vsebini predstavlja njegovo delo prelom na literarni sceni.

V zbirki, ki ji je avtor nadel naslov po Plutarhu, se mešata literatura in znanost, ta hibridni žanr pa predstavlja wittgensteinovski kolaž misli, ki hodijo svojo pot. Bralec lahko vanje skoči na začetku, sredini ali koncu, lahko jih prebira od znotraj navzven ali od zunaj navznoter. Grušovnik se dotika vprašanj človeka in živali, eksistencialnih dimenzij prehranjevanja, moralne hipokrizije, političnih in planetarnih revolucij, nezavednega, beremo na spletni strani distribucije knjig Primus. Glasovi, ki se pletejo skozi Moralke, so izposojeni pri filozofih, kanibalih, elektronskih napravah, Krišni, naravoslovcih, komentatorjih astronavtskih poletov: "Motorji se prižigajo, izdano je povelje za izstrelitev ... in vzlet!"