John Ronald Reuel Tolkien se je rodil torej 1892 v Bloemfonteinu Južni Afriki, kjer je njegov oče služboval kot vodja banke. Nato se je pri starosti treh let z materjo in bratom vrnil v Veliko Britanijo, kjer je ostal vse življenje.

Poleg fantazijskih del je napisal vrsto znanstvenih razprav, pisal je tudi pesmi. Leta 1972 je prejel častni naziv komendnik Britanskega imperija in častni doktorat iz književnosti oxfordske univerze.

Od ljubezni do starih jezikov do ustvarjanja lastnih
Že v mladih letih je pokazal veselje do starih jezikov, ki ga je zaznamovalo z izbiro poklica. Diplomiral je iz stare norveščine, sodeloval pa je tudi pri pisanju Oxfordovega angleškega slovarja. Poučeval je staro angleščino in vrsto drugih jezikov, jezike pa si je tudi izmišljal. Tako je v okviru Srednjega sveta, kamor je postavil vse svoje pripovedi - od Hobita in Gospodarja prstanov do Silmarilliona -, ustvaril vrsto jezikov in pisav, ki so jih uporabljala tamkajšnja bitja.

Tolkienovi otroci, prvi poslušalci njegovih zgodb
Zgodbe o Bilbu Bisaginu, malo dolgočasnem hobitu, ki se je nepričakovano zapletel v neverjetne pustolovščine, je najprej pripovedoval svojim štirim otrokom. Ker jim je bil Bilbo všeč, si je okrog leta 1930 začel njegove zgodbe zapisovati. Pri založbi George Alien & Unwin so Tolkiena spodbudili k temu, da je zapiske spremenil v knjigo, in tako je roman Hobit ali Tja in spet nazaj je izšel leta 1937.

Založnikom je hitro ponudil Silmarillion, vendar jih ta ni zanimal. Zanimali so jih hobiti, zato se je Tolkien lotil pisanja Gospodarja prstanov. Počasi je nastajalo delo, ki je preseglo prvotno zgodbo: v njem je bil razdelan in dodelan popoln umišljeni svet. Vendar je bilo pisanje romana, poznejše trilogije, zanj mučno, polno zapletov, in vsaj dvakrat ga je tudi popolnoma opustil.

Dolga pot na knjižne police
Tolkien je pisanje Gospodarja prstanov vendarle končal leta 1949. Zavleklo pa se je z objavo, saj si je želel, da bi založnik natisnil tudi Silmarillion. Ker tega ni želela narediti nobena založba, se je vrnil k založbi George Alien & Unwin in dovolil, da Gospodar prstanov izide pri njih in to brez Silmarilliona. Roman je izšel v treh delih: Bratovščina prstana in Stolpa sta izšla leta 1954, leto dni pozneje pa še Kraljeva vrnitev.

Jackson: dvakrat doživel neponovljivo izkušnjo
Po trilogiji Gospodar prstanov in romanu Hobit ali Tja in spet nazaj je režiser Peter Jackson posnel filmski trilogiji. Vendar se je Jackson zadeve lotil v obratni smeti. Tako je najprej posnel filmsko trilogijo Gospodar prstanov: Bratovščina prstana (2001), Stolpa (2002) in Kraljeva vrnitev (2003).

Besede Petra Jacksona povzema spletna stran Koloseja, ki je svojo izkušnjo s Tolkienovim delom komentiral z besedami: "Med snemanjem Gospodarja prstanov sem bil prepričan, da bo to edinstvena, neponovljiva izkušnja. Bilo je osupljivo in čudovito, ampak po koncu nihče izmed nas ni pričakoval, da se bomo še kdaj vrnili v Srednji svet. Toda snemanje Hobita je enako edinstveno. Neponovljivo izkušnjo sem torej doživel kar dvakrat." Trilogijo Hobit sestavljajo filmi Nepričakovano potovanje (2012), Smaugova pušča (2013) in Bitka petih vojska (2014).

"Klica" njegovih legend objavljena šele leta 2015
J. R. R. Tolkien je umrl leta 1973, takrat je njegovo literarno zapuščino v upravljanje prevzel njegov najmlajši sin Christopher. Silmarillion je izšel šele leta 1977, za njegovo objavo je poskrbel sin Christopher. Leta 2015 je izšla še knjiga The Story of Kullervo (slov. Kullervova zgodba, prosti prevod, op. p.), ki velja za temeljni kamen strukture Tolkienovega izmišljenega sveta, saj je sprožila njegova prizadevanja za pisanje lastnih legend. Tolkienov Kullervo je očitni prednik Túrina Turambarja, tragičnega incestuoznega junaka, ki ga srečamo v delu Silmarillion.

Letošnjo pomlad naj bi v samostojni knjigi izdali zgodbo med smrtnikom Bernom in vilinko Luthien, ki se je pojavila v več njegovih delih, omenjena pa je bila tudi v Gospodarju prstanov. Knjiga z ilustracijami Alana Leeja naj bi izšla pri britanski založbi Harper Collins.