Pred četrtkovo razglasitvijo Nobelovega nagrajenca za književnost stavnice najbolje kažejo Harukiju Murakamiju, Alice Munro in Joyce Carol Oates.

Kraljeva švedska akademija po besedah novinarja in založnika Svanteja Weylerja sicer "rada preseneti in deluje rahlo iracionalno". Med mogočimi dobitniki se omenjajo še Svetlana Aleksijevič, Assia Djebar, Ko Un, Adonis, Philip Roth in Ismail Kadare. Nagrada je vredna 925.000 evrov oziroma osem milijonov švedskih kron.

Weyler dodaja, da ima po lanskem letu, ko je izbrala kitajskega pisatelja Mo Jana, kar je zaradi njegovih vezi s kitajskimi oblastmi razburilo javnost, akademija letos dve možnosti. Lahko izberejo avtorja, ki je popolnoma apolitičen, ali pa avtorja, ki se ukvarja s politiko, a ne na način, ki ne bi bil všeč Zahodu. "Svetlana Aleksijevič odlično ustreza tej izbiri," je pojasnil.

V šali je še dodal, da je edina gotovost starost lavreata, saj "v književnosti le redko postaneš izjemno dober, dokler nisi star". "Književnost ni kot matematika, kjer vse stvari odkriješ pred 25. letom," je poudaril.

Razlogi znani šele po 50 letih
Akademija sicer razloge za svoje odločitve razkrije šele po 50 letih, a poznavalci vseeno opozarjajo na nekatere prvine, ki člane akademije vodijo pri izbiri, med njimi pa literarna slava ni med pomembnejšimi.

"V zadnjih 15 letih se je akademija ukvarjala z vprašanji literarne kakovosti, razvoja književnosti in njenega položaja v zgodovinskem okviru. Akademiji ni tako pomembno, ali je lavreat zelo znan ali ne," je svoje razmišljanje predstavila odgovorna urednica švedskega časnika Haelsingetidningar Gunilla Kindstrand.

Urednik kulturnih strani švedskega časnika Dagens Nyheter Bjoern Wiman pa meni, da bodo ugledno nagrado letos podelili ženski. To se je od leta 1901, ko so nagrado podelili prvič, zgodilo le 12-krat.

Francija ima največ nobelovcev: 15
Z največ dobitniki Nobelove nagrade za književnost, kar 15 doslej, se lahko pohvali Francija. Velika Britanija in Združene države Amerike imajo 11 književnih nobelovcev.

Doslej so nagrado podelili 105-krat, prejelo pa jo je 108 avtorjev, saj sta si nagrado štirikrat delila dva pisatelja. Odklonila pa sta jo Boris Pasternak leta 1958 in Jean-Paul Sartre leta 1964.

Najmlajši lavreat je bil Rudyard Kipling, ki je nagrado leta 1907 prejel v starosti 42 let. Najstarejša dobitnica Nobelove nagrade za književnost je bila Doris Lessing. Nagrado je prejela leta 2007, stara je bila 88 let.