Danes 36-letni Edward Snowden je leta 2013 namreč razkril, da ameriške obveščevalne službe sistematično nadzirajo spletno in mobilno komunikacijo.

Nekdanji sodelavec ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) Snowden je s strežnika agencije pobral 1,5 milijona zaupnih dokumentov in z njimi s Havajev pobegnil v Hongkong, kjer jih je predal novinarjem.

V imenu vojne proti terorizmu ...
To je vodilo do razkritja, kako ameriški obveščevalci v imenu vojne proti terorizmu izvajajo skoraj popoln nadzor spletnega in telefonskega prometa.

Šlo je sicer predvsem za zbiranje podatkov o klicih, kot so telefonske številke in trajanje klica, ne pa tudi vsebine. Snowdna je zaradi teh razkritij v ZDA doletela obtožba vohunjenja in izdaje državnih skrivnosti, na podlagi česar mu grozi do 30-letna zaporna kazen.

Že večletno bivanje v Rusiji
Po objavi razkritij v medijih se je poskušal izogniti ameriški roki pravice, a že ko je z letalom odpotoval iz Hongkonga v Moskvo, je obtičal v tranzitni coni letališča Šeremetjevo, ker so mu ZDA preklicale potni list.

Po skoraj šestih tednih bivanja na letališču in več neuspešnih poskusih, da bi mu katera izmed zahodnih držav zagotovila zatočišče, mu ga je na koncu 1. avgusta 2013 odobrila Rusija. Tehnično mu je odobrila dovoljenje za bivanje, sprva za eno leto, kar je nato večkrat podaljšala.

Tudi o lastni moralni krizi
Snowdnova knjiga spominov bo izšla 17. septembra pri nemški založbi S. Fischer Verlag, v njej pa med drugim piše o moralni krizi, ki ga je privedla do razkritja zaupnih informacij, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

O žvižgaču sta bili med drugim napisani že knjigi Dosje Snowden Luka Hardinga in roman Time of the Octopus Snowdnovega ruskega odvetnika Antolija Kučerene.