46-letnemu pisatelju in filmskemu ustvarjalcu afganistanskega rodu je nagrado prinesla knjiga Syngue sabour. Pierre de patience (Syxngue sabour. Kamen potrpljenja). Zanjo je glasovalo sedem članov strokovne žirije (drugim trem je bil bolj pri srcu roman La beaute du monde (Lepota sveta) Michela Le Brisa). V žiriji, ki prav tako nosi ime po svojem ustanovitelju, naturalistu Edmondu de Goncourtu, sedi deset uglednih pisateljev, denarna nagrada, ki jo podelijo, pa je zgolj simbolična - deset evrov. No, nobeno leto nagrajencu seveda ne "uide" izjemen porast prodaje njegovih knjig.

Rahimi se je leta 1962 rodil v Kabulu. Iz Afganistana je zbežal v 80-ih letih - najprej v Pakistan, nato v Francijo, kjer je študiral filmsko umetnost in se je nazadnje tudi ustalil.

Zdaj ima dvojno državljanstvo, francosko in afganistansko. Od leta 2000 pa do danes je napisal že štiri romane; "Kamen potrpljenja" je najnovejši in obenem prva knjiga, ki jo je napisal v francoščini; prej je pisal v pakistanskem jeziku. Najbolj znan je (bil do zdaj) po romanu Zemlja in pepel iz leta 2002, po katerem je bil posnet tudi film. Napisal je še romana Tisoč soban sanj in strahov ter Mrk, skozi njegovo pisanje pa "veje veter zgodovine", kot je v svoji utemeljitvi Goncourtove nagrade zapisala režija, in "literarne nagrade rešuje pred rutino".

Tožba obupane žene
Nagrajeni roman v minimalističnem, skopem slogu prinaša izpoved afganistanske ženske, katere mož je zaradi strelne rane obsojen na vegetiranje. Skozi izpoved se junakinja osvobaja zakonskih, družbenih in religioznih spon. Naslov knjige se naslanja na običaj izpovedovanja pred čudežnim kamnom.

Danes so sporočili tudi ime dobitnika drugega pomembnega francoskega književnega priznanja, Renaudotove nagrade. Prejme jo 61-letni gvinejski pisatelj Tierno Monenembo za knjigo Le roi de Kahel (Kralj Kahela). Romana je postavljen v Zahodno Afriko ob koncu 19. stoletja, v čas francoske kolonizacije tega območja.

A. J.