Kot mislec o političnem se je Magris uveljavil tudi kot prodoren kolumnist levoliberalnega milanskega časopisa Corriere della Sera, nekaj časa pa je bil v politiko vpleten tudi kot strankarsko neodvisni senator v Rimu. Foto: EPA
Kot mislec o političnem se je Magris uveljavil tudi kot prodoren kolumnist levoliberalnega milanskega časopisa Corriere della Sera, nekaj časa pa je bil v politiko vpleten tudi kot strankarsko neodvisni senator v Rimu. Foto: EPA
Kot pisatelj je Claudio Magris veliki preboj dosegel leta 1986, ko je izšlo njegovo delo Donava, označeno tudi kot magnum opus in kot monumentalna biografija velike reke. Na sliki mu nagrado predaja predsednik zveze nemških založnikov Gottfried Honnefelder. Foto: EPA

Letošnji, že 61. mednarodni knjižni sejem v Frankfurtu je medtem danes zaprl svoja vrata. Kot so že junija ob začetku Dnevov knjige v Berlinu sporočili nemški knjigotržci, so Magrisa za nagrajenca izbrali, "ker se bolj kot kateri koli drug avtor ukvarja s težavami sožitja in sodelovanja različnih kultur". Je tudi bojevit nasprotnik izključevanja in kulturne dominacije.

Ne spreglejte "tihih" vojn
Pisatelj in germanist Magris, ki je tudi letošnji nagrajenec slovenskega literarnega festivala Vilenica, je ob prejetju nagrade posvaril, da so mnogi v Evropi v iluziji, da ne živijo v vojni, saj so evropske meje danes mirne in odprte. Toda vojna ima mnogo obrazov - od preprodaje človeških organov do ravnanja z nezakonitimi priseljenci.

Lani je nagrado prvič dobil neliterat
Mirovno nagrado nemških knjigotržcev, ki dobitniku prinaša 25.000 evrov, podeljujejo od leta 1950 in sodi med pomembnejša priznanja v Nemčiji. Lani je mirovno nagrado prejel slikar in kipar Anselm Kiefer, v prejšnjih letih že Orhan Pamuk, Jürgen Habermas, Martin Walser, Vaclav Havel, Astrid Lindgren, Hermann Hesse, Albert Schweitzer in drugi.

(Malo) manj založnikov in obiskovalcev kot lani
Medtem pa se je tudi končal letošnji 61. mednarodni knjižni sejem v Frankfurtu, na katerem se je tokrat predstavilo 7.300 založnikov - nekaj deset manj kot lani - iz 100 držav, tudi iz Slovenije, in sicer z več kot 400.000 naslovi, med njimi 124.000 novostmi.

Obiskovalcev, ki so se do petka profesionalno, ob koncu tedna pa tudi ljubiteljsko seznanjali s številnimi knjižnimi novostmi, so letos našteli slabih 290.000, približno 10.000 manj od lanskega rekordnega obiska. Kljub temu so organizatorji danes zatrdili, da o krizi na sejmu ni bilo sledi in da so posli z avtorskimi pravicami cveteli kot še nikoli doslej, poroča dpa.

Kritike častne gostje
Zadnji dan je bilo na sejmu slišati predvsem glasno kritiko na račun letošnje častne gostje sejma, Kitajske, saj sta na njem med drugim nastopila vodja Ujgurov v izgnanstvu Rebija Kadeer in posebni odposlanec tibetanskega duhovnega vodje dalajlame Kelsang Gjaltsen.