Iztok Ilich je kot urednik sodeloval pri nastanku več kot 100 knjig. Leta 2004 je v poljudni monografiji Pota knjige ponudil pregled razvoja pisav, tiska in knjig s poudarkom na mejnikih v slovenskem založništvu in knjigotrštvu. Foto: BoBo
Iztok Ilich je kot urednik sodeloval pri nastanku več kot 100 knjig. Leta 2004 je v poljudni monografiji Pota knjige ponudil pregled razvoja pisav, tiska in knjig s poudarkom na mejnikih v slovenskem založništvu in knjigotrštvu. Foto: BoBo
28. knjižni sejem
Nagrado za najlepšo slovensko knjigo so letos podelili v petih kategorijah. Foto: BoBo
Boris Pahor
Slavnostni govornik odprtja 28. slovenskega knjižnega sejma je bil tržaški literat Boris Pahor. Foto: BoBo

Delal je namreč v službah, založniških in knjigotrških, ki so skrbele za boljšo prodajo knjig. V neštetih inventurah v založniških in knjigarniških skladiščih je knjige prelagal in prešteval, jih razstavljal in kot knjigarnar tudi prodajal. Že v študentskih letih je o njih začel tudi pisati. Največ v Delu, Naših razgledih, Večeru in Primorskem dnevniku, v revijah Knjiga, Dialogi, Primorska srečanja, Pionir, Kras, Zvon, Mentor in drugod. V radijskih oddajah S knjižnega trga se je v dobrih štirih desetletjih nabralo več kot 4.000 recenzij in poročil o novitetah. V tem času je poskrbel še za okoli 50 prevodov in 80 spremnih besed, so zapisali v obrazložitvi Schwentnerjeve nagrade.


Leta 2004 je prispevke o zgodovini in položaju knjige, utemeljene na izkušnjah in študiju zgodovinskih virov, povezal v poljudni monografiji Pota knjige, ki ponuja pregled razvoja pisav, tiska in knjig s poudarkom na mejnikih v slovenskem založništvu in knjigotrštvu. Strokovno terminologijo s tega področja je pred petimi leti strnil še v leksikonu Knjiga. Kot urednik je Ilich sodeloval pri nastanku več kot 100 knjig. Raziskuje tudi zgodovino in sedanjost kulinarične publicistike na Slovenskem, najnovejši sad njegovega dela pa je lani objavljena monografija Mohor in Korotan. V njej je ob orisu 160-letne zgodovine Mohorjeve družbe v ospredje postavil odločilen pomen prizadevanj urednika, pisatelja Frana Saleškega Finžgarja, za njeno preživetje po izgonu iz Celovca pa tudi med drugo svetovno vojno in po njej.
Več o letošnjem knjižnem sejmu pa tudi v četrtkovem Osmem dnevu; 23. 11. ob 23.00, na TVS 1.

Poezija, ki dvomi tako o drugih kot o sebi
Za najboljši literarni prvenec je nagrajen Muanis Sinanović za knjigo Štafeta okoli mestne smreke (izšla je pri založbi KUD France Prešeren). V pesniški avtobiografiji je po besedah komisije zbrana samosvoja, avtorsko prepričljiva, neposredna in iskrena poezija, "ki dvomi tako o drugih kot o sebi". To je poezija, ki ne naseda metafizičnim obremenitvam poezije, temveč gre neposredno v življenje, da bi lahko nanj ob polnem zavedanju lastne zlaganosti vsaj posredno odgovorila. Nagrado za mladega prevajalca prejme Ana Barič Moder za prevod dela Modre cvetke Raymonda Queneauja, ki je izšla pri založbi Sanje.
Najlepše slovenske knjige
V petih kategorijah so podelili tudi nagrade za najlepšo slovensko knjigo. V kategoriji književnost jo prejme knjiga Sunzija Umetnost vojne, ki jo je oblikoval Pavle Učakar (Mladinska knjiga), med knjigami za otroke in mladino izstopa knjiga Butalski grb Frana Milčinskega, ki jo je oblikovalka Sanja Janša (Mladinska knjiga).
Med znanstveno in stvarno literaturo je prepričalo oblikovanje Nine Hercog in Mateje Martini v knjigi Rosvite Pesek Osamosvojitvena vlada (Celovška Mohorjeva družba), v kategoriji umetniške monografije, fotomonografije, bibliofilske izdaje pa delo oblikovalca Roberta Žvoklja v knjigi Tinca Stegovec: Grafike in risbe iz zbirke MGLC, ki je delo več avtorjev (Mednarodni grafični likovni center). Žirija je delu namenila še nagrado oziroma naziv najlepša slovenska knjiga v vseh kategorijah.
Vsi nagrajenci Slovenskega knjižnega sejma
Nagrajenci in ponudba 28. knjižnega sejma
Vsi nagrajenci Slovenskega knjižnega sejma
Nagrajenci in ponudba 28. knjižnega sejma