Namen simpozija je vsestransko osvetliti delo priljubljenega ljubljanskega župana, ki je funkcijo opravljal med letoma 1911 in 1921.

Priljubljenost Tavčarja kot župana lahko razložimo z okoliščinami njegovega županovanja, je prepričan zgodovinar, literarni zgodovinar in publicist Igor Grdina. "To je bil čas stiske, čas prve svetovne vojne, in Tavčar je v tem času pokazal izjemno zavzetost."

"Ljubljana je v teh težkih časih živela precej normalno življenje," trdi Grdina, ki je simpozij odprl z referatom Ivan Tavčar in njegov čas.

Le od visokoletečih idej se ne da živeti
Presežek simpozija pa je odkritje Tavčarja kot gospodarstvenika. To temo je odprl zgodovinar Žarko Lazarević z referatom o Tavčarju in izgubljenem Bogu, v katerem je razmišljal o presekih med takratnimi političnimi boji, literaturo in kapitalizmom. Tavčarjeva podjetniška pot - imel je odvetniško pisarno v Ljubljani - je bila temelj za njegovo kulturno in politično udejstvovanje, saj mu je omogočala materialno neodvisnost.

V prispevku je Lazarevića zanimala Tavčarjeva vloga v oblikovanju pogledov na slovenski kapitalizem. Osredotočil se je na polemiko o zadružništvu konec 19. stoletja, kjer so se pokazala povsem različna pojmovanja kapitalizma. Ta polemika se je zavlekla še v prvo desetletje 20. stoletja. Tavčar je v njej zavzel elitistično pozicijo in v ospredje postavil individualizirani kapitalizem zasebnih podjetnikov ter njihovih interesov, je dejal Lazarević.

Ne gre ga odpisati kot "preprostega" romantičnega realista
Pri Tavčarju je še marsikaj neodkritega, opozarja Grdina. Problematična je tudi njegova umestitev v literarno zgodovino, ki je "nekako zadregarska." Velikokrat se ga odpravi kot nekoga na poti iz romantike v realizem, ne smemo pa pozabiti na njegove secesijske oblikovalne ideale, na njegovo miselnost, ki je tipično srednjeevropska, tudi dunajska, v kateri se pojmuje smrt kot vrhunec življenja, pravi Grdina. Kot primer je navedel njegovo Cvetje v jeseni in V Zali.

Na simpoziju bodo sodelujoči osvetlili še mnoge vidike Tavčarjevega življenja in dela, med drugim njegovo parlamentarno delovanje od leta 1889 v Ljubljani in na Dunaju. Tavčar tvori s Franom Šukljetom in Ivanom Hribarjem "veliko trojico slovenskega klasičnega liberalizma", je v svojem referatu omenil zgodovinar Andrej Rahten.

Tuji in domači predavatelji
Hrvaški zgodovinar Stjepan Matković bo med drugim predstavil povezave Tavčarja in takratnih hrvaških politikov, njegovo vlogo v prvi svetovni vojni pa bo osvetlila zgodovinarka Pavlina Bobič. Milena Mileva Blažić bo predstavila podobo otroka, kot jo zarisujejo njegova besedila, simpozij pa bo zakrožila rusistka in slovenistka Neža Zajc s premislekom o njegovi poetiki in pesniški obliki.

Prispevki bodo objavljeni v zborniku, ki bo izšel predvidoma do novembra.