V širšem izboru nominirancev za nagrado, ki so jo zadnjih 40 let podeljevali zgolj državam Commonwealtha, se je prejšnji mesec znašlo trinajst romanov in zdaj so ga oklestili še na šesterico romanov.

Po lanski spremembi pravil je v britanski strokovni javnosti zavel strah, da jih bodo povsem izpodrinili ameriški avtorji (nagrada je zdaj dostopna vsem romanom, napisanim v angleščini). No, na koncu je žirija med šest finalistov uvrstila tri domače pisatelje (Howard Jacobson, Neel Mukherjee in Ali Smith), dva Američana (Joshua Ferris in Karen Joy Fowler) in Avstralca (Richard Flanegan).

Šest najboljših bralnih zalogajev v angleščini je torej:

Joshua Ferris: To Rise Again at a Decent Hour (ZDA),
Richard Flanagan: The Narrow Road to the Deep North (AVS),
Karen Joy Fowler: We Are All Completely Beside Ourselves (ZDA),
Howard Jacobson: J (VB),
Neel Mukherjee: The Lives of Others (VB),
Ali Smith: How to be Both (VB).

Dobitnika nagrade, ki jo pospremi 50 tisoč funtov, bodo razglasili 14. oktobra, že uvrstitev v ožji izbor pa je vsakemu od šesterice prinesla po 2.500 funtov in posebno vezavo njihovega romana.

Žirija: Ne bomo popravljali napak prejšnjih let
Predsednik letošnje žirije, filozof AC Grayling, je še posebej izpostavil, da so nominirance izbirali glede na kakovost predloženih del, ne pa na podlagi prejšnjih del, narodnosti ali mednarodne slave. "Rekli smo si: dosedanji dosežki ne bodo šteli. Ne bomo dali nagrade nekomu, ki bi jo moral dobiti že pred leti. Osredotočili se bomo zgolj na kakovost romanov pred seboj."

Konec prevlade zgodovinskih romanov?
Sarah Churchwell, ki prav tako sedi v žiriji za nagrado, je izpostavila, da vsi romani načenjajo teme, ki imajo opravka s problematikami sodobnega sveta. "Če se ozremo v bližnjo preteklost, je neverjetno, kako zelo priljubljeno je zgodovinsko leposlovje. Čeprav smo tudi letos prebrali nekaj čudovitih zgodovinskih romanov, se nam je zdelo, da obstaja tudi kup zelo zanimivih del o 20. in 21. stoletju." Pri tem je najverjetneje imela v mislih Hilary Mantel, ki je leta 2009 Bookerjevo nagrado dobila za roman o krvavem padcu Anne Boleyn (Wolf Hall), tri leta pozneje pa za biografski roman o Thomasu Cromwellu (Bringing Up the Bodies).

En sam bookerjevec v druščini
Edini pisatelj na seznamu, ki doma že ima Bookerjevo nagrado, je Howard Jacobson; leta 2010 jo je dobil za roman The Finkler Question. Tokrat je v igri s futuristično ljubezensko zgodbo J, ki jo bomo nekoč - tako obljubljajo založniki - omenjali v isti sapi s Huxleyjevim Krasnim novim svetom. V svetu, ki ga z J naslika Jacobson, ljudje ne smejo omenjati preteklosti in se nanjo navezujejo le s skrivnostnim "kar se je zgodilo, če se je zgodilo".

Joshua Ferris v svojem tretjem romanu To Rise Again at a Decent Hour vprašanje ateizma načne iz zornega kota zobozdravnika, ki vse dneve preživlja do kolen v razpadanju in smrti, pa ne more najti utehe v veri.

Tudi Slovencem dobro znani Richard Flanagan je tokrat nominiran za The Narrow Road to the Deep North, pretresljivo zgodbo o avstralskih vojakih, ki so morali v japonskem ujetništvu graditi t. i. burmansko železnico. Flanagan je roman posvetil spominu na svojega pokojnega očeta, ki je to mukotrpno izkušnjo v nasprotju s številnimi preživel.

Flanagan, eden največjih živečih avstralskih pisateljev, je Slovenijo pomagal postaviti na literarni zemljevid sveta z romanom Plosk ene dlani (The Sound of One Hand Clapping, 1997), zgodbo o življenju slovenskih priseljencev, ki so po drugi svetovni vojni pribežali v Avstralijo. V Hollywoodu je bolj znan kot scenarist epopeje Avstralija, Slovenci pa se verjetno še spominjamo njegovega obiska v Ljubljani leta 2010. MMC-jev intervju z njim lahko preberete tukaj.

Fowlerjevo morda poznate po lahkotnem romanu The Jane Austen Book Club, nominacijo pa si je zaslužila z družinskim romanom o samo na prvi pogled običajni družini iz osrednjega zahoda ZDA, We Are All Completely Beside Ourselves.

Mukherjee svoj roman The Lives of Others postavi v Kalkuto leta 1967, nato pa bralcu naslika kričeče nasprotje med življenji dveh bengalskih družin, revne in premožne. Kaos družinskega življenja se v zgodbi prepleta s političnim aktivizmom, ki je zaznamoval čas.

Ali Smith je bila v širšem izboru trinajstih pisateljev ena izmed zgolj treh ženskih avtoric; naprej se je prebila z inovativnim romanom How To Be Both, v katerem prepleta zgodbi italijanskega renesančnega umetnika in otroka, ki odrašča v šestdesetih letih 20. stoletja; bralec se mora nato odločiti, katero polovico bo prebral prej. V ožjem izboru je bila Smithova sicer doslej že dvakrat (z deloma The Accidental (2005) in Hotel World (2001)).