Kot so danes sporočili iz FKS-ja, v Frankfurtu med drugim pričakujejo slovenskega filozofa Slavoja Žižka. Direktorica JAK-a Katja Stergar pa je spregovorila o vplivu trenutnih razmer v Sloveniji po poplavah na program Slovenije kot častne gostje FKS-ja.
Poleg Žižka so pri FKS-ju danes izpostavili še nemško pisateljico ameriškega rodu Deborah Feldman, nemški avtorici Cornelio Funke in Elke Heidenreich, nemškega avtorja Marca-Uweja Klinga, nemškega modnega oblikovalca Guida Maria Kretschmerja, norveško pisateljico Majo Lunde, nemškega blogerja in pisatelja Sascha Loba, nemško novinarko, ki objavlja podkaste, Yasmine M'Barek, nemško avtorico in igralko Sophie Passmann, avstrijsko pisateljico Ursulo Poznanski, italijansko pisateljico nemškega rodu Helgo Schneider in nemškega komika Otta Waalkesa. Žižek je tako še vedno edini slovenski avtor, ki so ga na FKS-ju izpostavili v današnjem sporočilu za javnost.
Če želite pomagati kako drugače, razmislite o povabilu slovenskega avtorja z najbolj prizadetih območij na svoj festival ali omogočite bivanje slovenskemu prevajalcu ali uvrstite slovensko knjigo, ki je na čakalnem seznamu, v program vaše založbe. Vse to šteje.
Direktorica Javne agencije za knjigo RS (JAK) je v pogovoru za FKS spregovorila tudi o poteku priprav na častno gostovanje Slovenije na letošnjem FKS-ju in sodelovanju slovenskih avtorjev in založb.
Gradbena podjetja imajo v trenutnih razmerah manj časa za frankfurtski paviljon
Kot je zatrdila Stergar, program častnega gostovanja Slovenije na FKS-ju za zdaj ostaja nespremenjen in ga po nedavnih poplavah v Sloveniji ni bilo treba vsebinsko prilagajati. "Tudi založniki, avtorji, prevajalci in ilustratorji so prepričani, da bodo lahko sodelovali na sejmu," je povedala, a hkrati izrazila zaskrbljenost zaradi gradnje slovenska paviljona na sejmu, saj se bodo morala slovenska gradbena podjetja zdaj posvetiti nujnim delom v Sloveniji, hkrati pa je bilo veliko podjetij tudi poplavljenih, tako da številni svojih projektov sploh ne bodo mogli uresničiti.
"A verjamem, da bomo tudi tu našli rešitev. Verjamem, da bomo lahko sebe, Slovenijo ter njeno kulturo in literaturo v najboljši luči predstavili mednarodni javnosti," je prepričana direktorica JAK-a.
Založniški svet prisluhnil slovenski stiski
Na vprašanje, kako lahko mednarodni založniški svet trenutno pomaga slovenskim kolegom in prijateljem, je Stergar odgovorila, da je vprašanje o obliki podpore najtežje in dodala, da JAK sam ne bo zbiral denarja, saj že obstaja nekaj zanesljivih organizacij, ki znajo ciljno pomagati ljudem v stiski.
Navedla je tudi organizaciji, Zvezo prijateljev mladine Slovenije in Verigo dobrih ljudi, ki se pri svojem delu posvečata predvsem otrokom in ki tudi s svojim drugim delom spodbujata bralno kulturo in otrokom omogočata normalno otroštvo. "Obe organizaciji uživata naše polno zaupanje in v preteklosti smo z njima dobro sodelovali," je dodala.
"Če želite pomagati kako drugače, razmislite o povabilu slovenskega avtorja z najbolj prizadetih območij na svoj festival ali omogočite bivanje slovenskemu prevajalcu ali uvrstite slovensko knjigo, ki je na čakalnem seznamu, v program vaše založbe. Vse to šteje. Knjige lahko kupite tudi na spletnih straneh slovenskih založb, založniki pa jih bodo sami razdelili šolam, domovom za ostarele in drugim bralcem. Vsaka knjiga šteje," je še pozvala direktorica JAK-a.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje