Izšel je pri Založbi ZRC, s podnaslovom Na osnovi njegovih jezikoslovnih del.

Pri ZRC SAZU poudarjajo, da je bil Pohlin navdušen besedotvorec. "Jezik je vedno ogledalo sveta, v katerem je nastal. Tako tudi slovar ne more biti drugega kot dokument časa, v katerem ga ljudje uporabljajo in se v njem sporazumevajo. Razen če je slovar nastal na podlagi del enega samega človeka," piše v spletnem dnevniku ZRCalnik.

Marko Pohlin se je rodil v Ljubljani, v t. i. šempetrskem predmestju, današnji Trubarjevi ulici s širšim zaledjem, in sicer v družini gostilničarja.

Bil je slovenski narodni buditelj in duhovnik ter avtor tretje slovenske slovnice z naslovom Kranjska gramatika (Kraynska Grammatika), ki ji je pridodal še del o teoriji pesništva, deloma preveden in prirejen po Katonu. Poleg tega je sestavil slovensko-nemško-latinski slovar, abecednik, nekaj molitvenikov, učbenikov in zgodbe svetnikov.

Strašansko navdušen nad besedotvorjem
Toda Pohlin je imel lastnost, pišejo v ZRCalniku, zaradi katere izstopa iz druščine narodnih buditeljev in zgodnjih jezikoslovcev: bil je strašansko navdušen nad besedotvorjem. Rad si je izmišljal slovenske ustreznice za nemške izraze, včasih pa tudi čisto nove besede – novotvorjenke.

Marsikatera beseda, ki je zrasla na Pohlinovem zelniku, se ni prijela, opozarja Snoj, sodobni jezikoslovec in etimolog. Iz te kategorije sta lenišče, ki je slovenska ustreznica za kavč, in epatke, ki so indijski oreški. Za orgle je predlagal žvrgolišče, za rise poimenovanje bistrovidni, svizce pa je imenoval za bregomačke. Bolnišnica bi bila betežnišče.

Snoj po navedbah ZRCalnika meni, da je Pohlin pomemben tudi zato, ker je imel njegov slovar slovenščino na prvem mestu, medtem ko so vsi drugi do takrat tam imeli nemščino ali latinščino.

Pohlinovih etimoloških razlag sicer "ne smemo jemati za suho zlato", saj: "Marsikje njegove razlage niso ustrezne, so bolj ljudske, temeljijo zgolj na podobnosti, marsikje pa je nekako nagonsko uganil, od kod izvira določena beseda. Recimo za sneg je pravilno dognal, da je soroden z angleško 'snow' in nemško 'Schnee'!"

"Možakar za časa življenja menda ni bil preveč priljubljen"
V slovarju so tudi besede, ki so bile v 18. stoletju v splošni rabi, pa so pozneje umrle ali spremenile pomen. "Moja najljubša je bodati v pomenu ne moči vdeti niti v šivanko, ki je seveda tvorjenka iz glagola bosti," pravi Snoj. Dodal je, da si je Pohlin včasih kaj izmislil docela svojevoljno, "zato ni nič čudnega, da možakar za časa življenja menda ni bil preveč priljubljen".

Ker je knjigarna Azil zaprta zaradi epidemioloških ukrepov, je knjigo mogoče naročiti prek spleta, in sicer prek naslova narocanje@zrc-sazu.si.