Slovarček se naslanja na jezikovno različico dolenjskih Romov, predstavili pa so ga na prireditvi novomeškega društva Julija.

Kot je dejala avtorica Ana Marija Kozlevčar, je kot učiteljica na novomeški osnovni šoli Bršljin začela zbirati in zapisovati romske besede. Med svojim dolgoletnim delom z romskimi otroki je namreč vedno bolj ugotavljala, da je to drugačen jezik, da imajo romski otroci s sporazumevanjem v slovenskem jeziku velike težave in da jih izobražujejo v njim tujem jeziku.

Romskega besedišča se je tako učila tudi sama, po upokojitvi je zapisane besede prepisala, pri društvu Julija pa so ji ponudili možnost izdaje, je pojasnila.

"Narod brez kulture propade"
Ker se je, kot ugotavlja Kozlevčarjeva, do zdaj mnogo romskih besed že izgubilo, je besede zbirala tudi za to, da se ne bi pozabile ali spojile z večinskim slovenskim ali sosednjimi jeziki. Po njeni oceni so dolenjski Romi prevzeli veliko hrvaških besed, s slovarjem pa jih je želela opozoriti, da narod brez kulture propade, je poudarila.

Želela jih je spodbuditi, da bi se začeli zavestno izobraževati in ukvarjati s svojo besedo in kulturo. Njihov jezik je zapisala samo fonetično, saj je ugotovila, da se romščina od naselja do naselja razlikuje, zaradi navedenega pa tudi ni zapisala naglasov, je nadaljevala.

Ugotovila je še, da imajo dolenjski Romi skromen besedni zaklad, mnogo besed je samo "poromljenih", na primer računati-računini in pisati-pisini, za boljše sporazumevanje pa je slovarju dodala nabor vsakdanjih pogovornih zvez. "Že ob bežnem pregledu slovarja je mogoče ugotoviti, kje so pravzaprav osnovne težave izobraževanja romskih otrok," je opozorila.

Društvo Julija je slovarček lani jeseni izdalo v nakladi tisoč izvodov, nekaj sredstev zanj je prispevala Zveza Romov Slovenije, šolstvo pa do zdaj zanj ni pokazalo zanimanja. "Če rezultatov izobraževanja ni, je treba iskati drugačne rešitve," je povzela Kozlevčarjeva.