Na slovenski stojnici v Frankfurtu, kjer bo knjižni sejem potekal od 6. do 10. oktobra, se bo, kot napoveduje Katja Stergar z Javne agencije za knjigo RS, predstavilo 30 založnikov, poleg tega pa bo v fokusu predstavljenih 12 avtorjev. Za precejšnje zmanjšanje stojnice v primerjavi s preteklimi leti so se odločili, ker menijo, da je denar, ki bi ga sicer porabili za stojnico, bolje nameniti za druge projekte na področju mednarodnega sodelovanja, ki so učinkovitejši.

Ker menijo, da je bistvena vsebina in ne kvadratni metri prostora, so letos prvič pripravili tudi 12 promocijskih zloženk za avtorje v fokusu, ki so v angleščini. Avtorji v fokusu so Boris Pahor, Svetlana Makarovič, Slavoj Žižek, Miha Mazzini, Milan Dekleva, Andrej Blatnik, Vlado Žabot, Maja Novak, Nataša Kramberger, Suzana Tratnik, Katarina Marinčič in Mojca Kumerdej. Poleg zloženk bodo predstavljeni s svojimi knjigami v slovenščini in prevodi v različne jezike.

Letos brez gostovanj pisateljev
Založbe se bodo na stojnici brezplačno predstavile vsaka s po 12 knjigami, h katerim lahko dodajo še knjige avtorjev v fokusu, poleg tega jih bodo brezplačno vpisali v katalog. En tekoči meter stojnice bo namenjen projektu Traduki. Stergarjeva je dodala, da so se letos odločili, da ne bodo na sejem peljali nobenega avtorja, saj njihova navzočnost ne dosega takega zanimanja, kot bi želeli.

Šteger: Treba je "vzgojiti" okolje, v katerem se bo več prevajalo
Nekatere nove projekte in usmeritev na področju mednarodnega sodelovanja agencije je predstavil predsednik komisije za mednarodno sodelovanje Aleš Šteger. Uvodoma je poudaril, da je z ustanovitvijo agencije nastal subjekt, ki na področju posredovanja slovenske literature v svet presega usmeritve, ki jih je prej zastopalo ministrstvo za kulturo.

Po Štegrovih besedah komisija - v njej so še Amalija Maček, Luka Novak, Gregor Macedoni in Miran Košuta - meni, da je treba vložiti več razmisleka in truda v to, da se proaktivno pristopi k različnim producentom na področju mednarodnega sodelovanja, to je k tujim založbam, prevajalcem slovenske literature v tuje jezike, pa tudi k domačim založbam in prevajalcem.

S tem se bo po Štegrovih besedah vzpostavilo okolje, ki bo stimuliralo prevajanje slovenske literature in humanistike v tuje jezike in bo predvsem ciljno. Komisija se mora zato velikokrat odločiti za neke nove oblike in razpisovati pozive, ki skušajo čim natančneje detektirati mehanizme, pa tudi osebe, ki so sposobni pripeljati slovenske knjige do tujih založb.

Poziv k mobilnosti slovenskih avtorjev
Med novostmi na mednarodnem področju v letu 2010 je Šteger izpostavil poziv za mobilnost, ki podpira gostovanja slovenskih avtorjev v tujini. Poleg tega so letos avgusta prvič organizirali tudi prevajalski seminar v Novem mestu. Zanimanje za slovensko literaturo pa skušajo zbujati tudi tako, da slovenskim lektoratom v tujini podarjajo slovenske knjige.