Kocijančič je za svoj opus v zadnjih letih prejel različne nagrade, največ za prevod Platonovih zbranih del, s katerim je prepričal tudi komisijo za Sovretovo nagrado, ki so jo sestavljali Niko Jež, Branko Madžarevič, Janko Moder, Jože Stabej in Marko Marinčič. Ti so ga nagradili za delo, zaznamovano z osebnostjo prevajalca, hrati pa prepričljivo posnema labilnost in večplastnost izvirnika. Na slovesnosti v Šavni Peči pri Hrastniku so se spomnili tudi 120-letnice rojstva Antona Sovreta, o katerem je govoril tudi Kajetan Gantar.
Platon na več kot 3.000 stranehPrevajalec, po katerem se nagrada imenuje, se je prevoda Platonovih del lotil že pred več kot 80 leti, za celotni pregled Platonovih del pa se moramo zahvaliti prav letošnjemu nagrajencu Kocijančiču. Ta je konec lanskega leta izdal dve knjigi. Prva na skoraj 1.700 prinaša integralni prevod Platonovih dialogov, druga pa na nekaj manj kot 1.500 straneh še opombe, bibilografijo, slike, skice, kazala in Kocjančičev razmislek o Platonu.
Prevajanje z mislijo na celoten opus
Kot je ob izidu prevoda povedal Kocijančič, se je pri prevodu odločil za sintezo zvestega in sodobnega prevoda, kar je precej drugačen način dela, kot so ga uporabljali njegovi predhodniki. Ti se niso konsistentno odločali za pedagoško funkcijo ali dobesedni prevod, zato so bili določeni temeljni pojmi Platonove misli različno prevedeni in razloženi v različnih delih, med katerimi so najbolj znana Država, Timaj, Ion in Simpozij. Kar Kocijančičev prevod, zaradi katerega so ga izbrali tudi za Delovo osebnost leta, loči od drugih prevajalcev, je, da je imel ves čas v mislih celoten Platonov opus, pomembna pa je tudi druga knjiga, ki zahtevnejšim bralcem ponuja še dodatna pojasnila in navzkrižne reference.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje