Direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak je zato na ogled prostorov povabila župana Andreja Fištravca in mestne svetnike, a se je vabilu odzvalo le šest predstavnikov opozicije v sicer 45-članskem mestnem svetu. Ob tem je navzoče pozvala, naj že od leta 2008 načrtovano investicijo izgradnje nove knjižnice na Rotovškem trgu podprejo kot prioriteto v okviru trajnostne urbane strategije ali pa nemudoma najdejo drugo ustrezno rešitev.

"Zdaj je v okviru trajnostne urbane strategije morda še možnost, da Maribor poskuša dobiti večino sredstev za ta velik projekt, na nujnost katerega že dolga leta opozarjamo," je dejala direktorica knjižnice. Kot pravi, imajo za projekt pripravljeno vso dokumentacijo, tudi gradbeno dovoljenje, katerega veljavnost se letos izteka, bodo poskušali podaljšati. "V resnici je treba samo še zagotoviti sredstva."

Novogradnja je bila nazadnje obljubljena leta 2012 v času Evropske prestolnice kulture (EPK), vmes pa se je stanje v osrednji enoti po besedah Turjakove še poslabšalo in meji na nevzdržno. "Zdaj nimamo več le prostorske stiske, temveč je tudi že vse dotrajano. Fasada odpada, dimnik se ruši, dotrajani so elektrika in vsi drugi vodi. Stanje je že zelo neprijetno, nevarno, za uporabnike je povsem neprimerno," opozarja.

Občina jim je znova znižala sredstva za materialne stroške. "To v zadnjih treh, štirih letih pomeni že 160.000 evrov manj, kar je približno toliko, kot dobimo od članarin," pravi direktorica. Članarine so uvedli leta 2013 zato, da bi lažje kupovali knjižnično gradivo, kjer je občina knjižnici prav tako odtegovala sredstva. Zdaj morajo z zbranim denarjem pokrivati tudi materialne stroške, zmanjka jim ga za nakup knjig.

"Kot da mesto ne ve, kaj pravzaprav hoče"
Eden izmed ambasadorjev Mariborske knjižnice Andrej Brvar je dejal, da je sramota, da mora Maribor tako dolgo čakati na ustrezno mestno knjižnico. "Župan in mestni svet nista tu zato, da rečeta, da ni denarja. Tu sta zato, da ta denar priskrbita. To je umetnost vladanja," je poudaril. "Mesto, kot da ne ve, kaj pravzaprav hoče," je dodala nekdanja poslanka Majda Potrata. Spomnila je, da so vsa druga slovenska mesta že ustrezno poskrbela za svoje knjižnice in da je država pred leti za mariborsko obljubila deset milijonov evrov, a občina za to ni pokazala posluha.

Občina: Za zastavljen projekt ni dovolj sredstev
Na nujnost izgradnje nove knjižnice so opozorili tudi prisotni mestni svetniki in za neizpolnjene obljube večinoma krivili župana. V županovem imenu je spregovoril njegov svetovalec Igor Kos, ki je pojasnil, da s trajnostno urbano strategijo ni mogoče uresničiti tako velikega projekta, kot je več kot 20 milijonov evrov vredna Mariborska knjižnica. "Teh sredstev za ta projekt, kot je zdaj zastavljen, ni dovolj," je zatrdil. "Dokler ima pristojna služba vlade takšna merila za izbor projektov, kot jih ima, knjižnica ne more biti umeščena," je dodal.

Kot začasno rešitev vidijo na občini selitev v nadomestne prostore
Občina nima denarja niti za nujno sofinanciranje projekta, iz razpisov v okviru trajnostne urbane strategije pa računa na največ okoli 17 milijonov evrov. "Nimamo samo problema knjižnice, ampak je treba v mestu urediti še druge stvari. Moramo se odločiti, ali želimo narediti en projekt ali več manjših. Knjižnico je mogoče tudi kako drugače reševati," je še dejal Kos. Kot začasno rešitev so knjižnici ponudili nadomestne prostore v nekdanjem centru za socialno delo na Dvoržakovi ulici. Turjakova je ponudbo pozdravila, a po njenem mnenju le kot širitev bližnje enote Tabor, ne pa kot nadomestilo za novo osrednjo enoto na Rotovškem trgu.