V Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic. Foto: Združenje splošnih knjižnic
V Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic. Foto: Združenje splošnih knjižnic

Knjižničarji bodo do petka, 22. novembra, z raznolikimi dogodki opozarjali na vlogo knjižnic pri razvijanju sposobnosti branja, pismenosti, ustvarjalnosti in uporabi sodobnih tehnologij. Kot tokratno posebnost omenjajo knjižnični flashmob, torej dogodek, pri katerem skupina ljudi na javnem kraju (nenapovedano) izvede oz. uprizori kaj za okolico nepričakovanega.

Poslanstvo knjižnic je večplastno
Knjižničarji "v sodobnem svetu, polnem informacij in razpršenosti", s sloganom (Z)berimo (se) v knjižnici opozarjajo na pomen poglobljenega branja in zbranosti v knjižnici. Slogan simbolizira večplastno poslanstvo knjižnic, te so tako prostor za branje, srečevanje in zbiranje kot tudi za notranjo zbranost.

Knjižničarji poudarjajo, da knjižnice niso zgolj dom knjig, temveč tudi družbeno središče, kjer se ljudje povezujejo in krepijo skupnost. "V svetu, kjer je dolgotrajna pozornost vse redkejša, knjižnice omogočajo prostor za mirno, osredotočeno branje, ki krepi kritično mišljenje, empatijo in globlje razumevanje sveta," pojasnjujejo v Združenju splošnih knjižnic. Prav omenjeno – potrebo po času in zbranosti za kakovostno branje – poudarja tudi Ljubljanski bralni manifest.

"Vloga knjižnic je danes, ko se spoprijemamo s številnimi izzivi, še toliko pomembnejša, knjižnice namreč omogočajo dostop do digitalnih tehnologij in s svojimi za javnost dostopnimi dejavnostmi zmanjšujejo razlike med tistimi, ki imajo dostop do znanja in informacij, ter tistimi, ki ga nimajo," so še zapisali v združenju knjižnic. Našteli so več načel, ki jih zagovarjajo – od dostopnosti za vse do podpore vseživljenjskemu učenju ter krepitvi skupnosti in družbene vključenosti.

V letu 2023 je v Sloveniji delovalo 58 splošnih knjižnic, ki so imele 283 krajevnih knjižnic oz. enot in 13 bibliobusov. V knjižnice je bilo včlanjenih 416.000 bralk in bralcev, kar je nekaj manj kot petina celotnega prebivalstva Slovenije.

Po statistični primerjavi po podatkih neprofitne organizacije Public Libraries 2030, ki je zajela 20 evropskih držav, je bila Slovenija v letu 2022 po številu prebivalcev na eno splošno knjižnico na devetem mestu, po podatkih spletne statistične platforme Statista pa na šestem mestu med 36 evropskimi državami.

Mrežo knjižnic v Sloveniji dopolnjujejo tudi druge vrste knjižnic, kot so Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), 923 šolskih, 149 specialnih in 129 visokošolskih knjižnic.

Vrsta prireditev v splošnih knjižnicah po vsej državi
"Obiščite svoje lokalne knjižnice, v katerih bodo potekali različni dogodki in aktivnosti, namenjeni vsem generacijam – od delavnic za otroke in bralnih klubov do predstavitev knjig. Splošne knjižnice so srce naše skupnosti – pridružite se nam pri praznovanju in skupaj podprite njihovo vlogo v sodobni družbi," je pozval predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek.

Letošnja posebnost je omenjeni knjižnični flashmob, ki ga bodo splošne knjižnice organizirale v tem tednu po zgledu dogodkov, kot je bil Librarian Flashmob v Rotterdamu. V torek, 19. novembra, opoldne se bodo na javnih prostorih zbrali posamezniki iz različnih ustanov in pet minut glasno brali vsak iz svoje knjige. Branje se bo začelo pet minut čez 12. uro, po branju pa se bodo bralci razšli kot naključni sprehajalci. Pri projektu sodeluje 22 knjižnic iz vse Slovenije, vsaka dogodek organizira v svojem kraju.

V sredo, 20. novembra, opoldne se bodo knjižničarji zbrali v Osrednji knjižnici Celje, kjer bodo zaznamovali še Dan splošnih knjižnic. Na slovesnosti bodo podelili nagrade Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte knjižnic, ki na poseben in inovativen način zbližujejo knjige in bralce. Hkrati bodo podelili nagrade knjižničarjem, ki na portalu Dobreknjige.si bralce spodbujajo k branju s svojimi priporočili knjižnih naslovov.