Homeini je fatvo izrekel 14. februarja 1989 ter s tem Rushdieja (in založnike) obsodil na smrt, nato pa je bil sam Homeini tisti, ki je umrl še istega leta. Iransko vodstvo je šele v letu 1998 naznanilo, da ne bo izvršilo njegove fatve ali k njenemu izvrševanju spodbujalo drugih.

Iran še zmeraj "alergičen" na Rushdieja
Vendar je Iran kljub temu denimo odpovedal svoje sodelovanje na knjižnem sejmu v Frankfurtu v letu 2015, ko je bil Rushdie častni gost. Iransko ministrstvo za kulturo je svojo odločitev utemeljilo, da je pisatelj v islamskem svetu osovražen, saj naj bi bile njegove knjige žaljive do islama in po njihovem mnenju v tem pogledu njegov roman Two Years Eight Months and Twenty-Eight Nights (slov. Dve leti, osem mesecev in 28 noči), ki je izšel v tistem letu, ni nič drugačen. Leta 2016 pa se je pojavila ponudba nekaterih iranskih državnih medijev za denarno nagrado za njegovo glavo.

Fatva kot "prva nota temačne skladbe"
Danes 71-letni pisatelj živi v ZDA in se redno pojavlja v javnosti, vendar ima za seboj vsaj 60 selitev, celo desetletje po izidu tega romana pa je prebil pod policijskim varstvom. Leta 2012 je v svojih spominih zapisal, da je bila fatva zanj "prva nota temačne skladbe".

Satanski stihi pripovedujejo o indijskem filmskem igralcu Džibrilu Farišti in o posnemovalcu filmskih glasov Saladinu Chamchi, oba sta preživela letalsko nesrečo, ki so jo zakrivili teroristi. Dogodek jima popolnoma spremeni življenje, saj začneta odkrivati nove razsežnosti človekovega obstoja. Za mnoge muslimane je bil sporen predvsem naslov romana, ki naj bi bil bogokleten, saj se nanaša na verze, ki naj bi bili domnevno vrinjeni v zgodnjo verzijo Korana in kasneje izbrisani.

V nekaterih državah prepovedan roman
Rushdiejev roman so kmalu po izdaji prepovedali v nekaj muslimanskih državah in njegovi rodni Indiji, kjer je pisatelj razburkal duhove že z romanom Otroci polnoči, v katerem se je razpisal o znameniti indijski voditeljici Indiri Gandhi in njenem sinu Sanjayu. Za Rushdieja je značilno, da v svojih delih povezuje vzhodnjaške mite in pravljične zgodbe z zgodovinskimi dejstvi ter sodobno stvarnostjo.

S svojimi - večinoma zelo obsežnimi - deli je Rushdie redno zastopan na seznamih finalistov za najuglednejše svetovne literarne nagrade. Za roman Otroci polnoči je leta 1981 prejel nagrado booker, leta 2014 pa nagrado pen/pinter za izjemne dosežke. Leta 2007 mu je angleška kraljica Elizabeta II. podelila viteški naziv.

Od leta 2005 tudi v slovenščini
Satanske stihe je leta 2005 v slovenščino prevedel Jure Potokar, izšli pa so pri založbi Učila. Poleg Satanskih stihov in Otrok polnoči so v slovenščini na voljo še Rushdiejevi romani Tla po njenimi nogami, Klovn Šalimar in Mavrov poslednji vzdih, delo Luka in ogenj življenja ter zbirki kratke proze Vzhod, zahod ter Harun in morje zgodb.