Kolumbijski pisatelj je v pogovoru s predsednikom slovenskega Centra za Latinsko Ameriko Markom Jenšterletom obljubil, da bo maja leta 2008 obiskal Slovenijo. Jenšterle je povedal, da sta se z Márquezom v Ciudadu de Mexico več kot eno uro pogovarjala o razmerah po svetu, dejavnosti Centra za Latinsko Ameriko in turneji Slovenskega mladinskega gledališča s predstavo Sneguljčica in sedem palčkov v režiji Vita Tauferja po Mehiki, ki se končuje z nastopom v mehiški prestolnici.

Center za Latinsko Ameriko v sodelovanju z Medameriško banko za razvoj in kolumbijsko Fundacijo za novo novinarstvo, ki ji predseduje prav Marquez, za prihodnje leto v Ljubljani pripravlja simpozij, na katerem bodo najuglednejši latinskoameriški intelektualci evropskim novinarjem predstavili svoj pogled na današnje razmere v Latinski Ameriki.

Magičnorealistična uspešnica Sto let samote
Kolumbijski romanopisec, novinar, urednik, založnik, politični aktivist in nobelovec za literaturo (cenjeno nagrado je prejel leta 1982) Gabriel José de la Concordia García Márquez, znan tudi pod vzdevkom Gabo, se je rodil 6. marca 1927 v Aracataci v Kolumbiji. Njegov drugi roman Sto let samote, ki je izšel leta 1967, je najbolje prodajana knjiga, ki je bila v izvirniku napisana v španskem jeziku.

V slovenščino so poleg Sto let samote prevedeni njegovi romani Polkovnik nima nikogar, ki bi mu pisal, Patriarhova jesen, Huda ura, Kronika napovedane smrti, Odvrženi, Ljubezen v času kolere (trenutno po tem delu režiser Mike Newell snema film s španskim igralcem Javierjem Bardemom v glavni vlogi), General v svojem blodnjaku, O ljubezni in drugih demonih, Žalostne kurbe mojega življenja in Živim, da pripovedujem ter več drugih del.

Eden največjih piscev 20. stoletja
García Márquez je v glavnem živel v Mehiki in Evropi, trenutno pa največ časa preživi v mehiški prestolnici. Garcii Márquezu mnogi pripisujejo zasluge, da je magični realizem približal svetovnemu občinstvu, je eden redkih zelo kritiško priznanih in hkrati tržno uspešnih piscev. Mnogi ga kot enega največjih piscev 20. stoletja postavljajo ob bok drugim avtorjem "latinskoameriškega razcveta", kot so Jorge Luis Borges, Alejo Carpentier, Miguel Angel Asturias, Carlos Fuentes, Mario Vargas Llosa in Julio Cortázar.

A. K.