Kot poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, bodo dobitnika nagrade na sejmu razglasili 9. aprila v živo z novinarske konference v Stockholmu. Nagrada dobitniku prinese mednarodno prepoznanje, vključuje pa tudi pet milijonov švedskih kron (430.000 evrov). Podelili jo bodo na letošnjem sejmu otroških knjig v Bologni.

Sorodna novica Nagrada Astrid Lindgren za Laurie Halse Anderson, eno osrednjih mladinskih pisateljic iz ZDA

Letošnjega dobitnika bo predstavil predsednik žirije Boel Westin, pred začetkom neposrednega prenosa iz Stockholma pa bo program v Bologni odprl švedski veleposlanik v Rimu Jan Björklund.

"Astrid Lindgren ni bila le odlična pisateljica, ampak tudi velika humanistka. S spominsko nagrado Astrid Lindgren njen duh še naprej živi po vsem svetu. Nagrada tudi dokazuje, kako pomembna je dobra književnost za otroke in mlade," je povedal Björklund.

Mednarodno nagrado je švedska vlada ustanovila leta 2002, ko je umrla avtorica Pike Nogavičke. Ustanovila jo je zato, da bi počastila njen spomin in povečala zanimanje za otroško in mladinsko književnost po svetu. V poštev za nagrado pridejo pisatelji, ilustratorji, pripovedovalci zgodb in promotorji branja. V preteklosti so jo med drugim prejeli britanski pisatelj Philip Pullman, belgijski pisatelj Bart Moeyaert, južnokorejska avtorica Baek Hee-na ter ameriški avtor in ilustrator Maurice Sendak.

Tri nominacije na slovenskem seznamu
Jana Bauer je za izvirno slovensko slikanico Kako objeti ježa, zasnovano z ilustratorjem Petrom Škerlom, prejela nagrado Kristine Brenkove in nominacijo za nagrado desetnica. Njeno doslej največkrat prevedeno delo je Groznovilca v Hudi hosti, pravice zanj so bile prodane v 17 držav. Mladi bralci imajo radi tudi njena dela Ding dong zgodbe (knjiga je prejela desetnico) in Kako prestrašiti pošast.

Peter Škerl je nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico dobil že štirikrat. Z ilustracijami za slikanico Močvirniki se je uvrstil med 250 najboljših knjig vsega sveta. Ilustracije je razstavljal na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v domovini in tujini. Kot diplomirani grafični oblikovalec in ilustrator ima od leta 2002 status svobodnega umetnika; živi in ustvarja v Dolenjskih Toplicah. Pogosto ustvarja tudi ilustracije, namenjene odraslim.

Ana Zavadlav je Levstikovo nagrado za izvirne ilustracije lani prejela za ilustracije v knjigi Italijanske pravljice 1, 2 Itala Calvina. Med pravljice je vtkala številne enostranske ilustracije in vinjete, ki jih odlikujeta sijajna risba in mojstrska raba medija, kot je v utemeljitev zapisala žirija. Za nagrado Astrid Lindgren je bila nominirana že lani.

Na italijanskem seznamu najdemo tudi tri nominacije, tesno povezane z Rezijo
Luigia Negro je kulturna in javna delavka, rojena leta 1965 na Solbici v Reziji. Od 1990 je zaposlena kot tajnica na sedežu Zvezi slovenskih kulturnih društev za Rezijo na Solbici. Piše članke o Reziji v številnih časopisih in publikacijah in kot glavna urednica urednikuje pri periodični publikaciji Giornale di Resia, ki jo izdaja tamkajšnja občinska uprava.

Sandro Quaglia se je rodil v Vidmu leta 1977. Od leta 1996 redno sodeluje z Deželnim sedežem RAI za Furlanijo - Julijsko krajino in pripravlja oddaje o življenju, zgodovini, kulturi in tradiciji avtohtone skupnosti v Reziji. Od leta 2010 sodeluje kot kustos v Muzeju rezijanskih ljudi, od istega leta pa je član izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij, ene od dveh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji. Od leta 2015 je predsednik rezijanskega kulturnega društva Rozajanski Dum, od leta 2016 pa je član upravnega odbora Inštituta za slovensko kulturo.

Muzej rezijanskih ljudi stoji na Solbici v Reziji v stari Plocovi hiši iz leta 1756. V muzeju je stalna zbirka, posvečena ustnemu pripovedništvu Rezije. "Z muzejsko strukturo se ukvarjam s posebno pozornostjo do etnografije, arheologije in zgodovine skupnosti, v kateri živim in delujem. Zbiram, naročam, shranjujem in razstavljam dela ali predmete zgodovinskega, umetniškega, znanstvenega ali etničnega pomena. V tem okviru in za svoja dela posebno pozornost namenjam ustni pripovedni dediščini rezijanske tradicije," je ob tem zapisal kustos Negro.