Pod naslovom Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922–1944) po njegovi poti popeljejo fotografije, rokopisi in osebni predmeti.

"S to razstavo smo ga želeli umestiti tja, kamor sodi – med klasike slovenske literature, tako da nobena politika v prihodnje ne bo nikoli v dvomih, ali ga častiti ali ne. Ne pripada ne levim ne desnim, ne pripada samo Šoštanju in ne samo Sloveniji, ampak je to pesnik upora evropskega formata," pravi dolgoletni direktor Knjižnice Velenje in eden od avtorjev razstave Vlado Vrbič.

Kot je spomnil, je bil Kajuh v preteklih časih namreč dostikrat zapostavljen, čeprav je bil v literarni stroki vedno uvrščen med klasike slovenske literature. Dnevna politika pa se je po njegovih besedah do njega vedla različno – najprej so ga zelo častili, potem manj, zatem ne. Z Razstavo so želeli pokazati Kajuhov pomen, ki presega politične preference.

O veliki pregledni razstavi, ki sta jo pripravila skupaj z vodjo rokopisne zbirke v NUK-u Marjanom Rupertom, so začeli razmišljati pred dvema letoma, gre pa za največjo razstavo o Kajuhovem življenju in delu v zadnjih 50 letih. Leta 1968 so v njegovem rodnem Šoštanju odprli Kajuhovo spominsko sobo, ki so jo potem v 90. letih ukinili.

Večno aktualni pesnik
Kljub kratkemu življenju je Kajuh za seboj pustil lepo število rokopisov, različnega dokumentarnega gradiva, drobnih stvari in nekaj osebnih predmetov. Med temi sta, denimo, torba in pero iz časa šolanja na celjski gimnaziji, iz katere so ga sicer zaradi političnega delovanja izključili. Vse to so po Rupertovih besedah zbrali, da bi ga predstavili kot večno aktualnega pesnika.

Sorodna novica Sto let partizanskega lirika Karla Destovnika - Kajuha: "Za kar sem umrl, bilo je premalo umreti"

Njegovo delo in življenje predstavlja na razstavi obsežen izbor fotografij, osebnih dokumentov ter rokopisov njegovih pesmi, pisem in korespondence. Popeljejo po njegovem otroštvu in dijaških letih, osvetlijo bivanje v Ljubljani, kjer je spoznal svojo ljubezen in ji posvetil cikel ljubezenske poezije, do odhoda med partizane in smrti pod streli nemške patrulje blizu domačega Šoštanja, ko je bil star dobrih 22 let.

Ob Kajuhu predstavljajo tudi njegove literarne vzornike, med katere prištevajo Ivana Cankarja, Toneta Seliškarja, Mileta Klopčiča, Vladimirja Majakovskega in Srečka Kosovela. Na ogled so tudi glasila, v katerih je objavljal svoje pesmi, tudi ilegalni tiski iz obdobja njegovega bivanja v Ljubljani, ko je pesmi objavljal pod različnimi psevdonimi, ter druge publikacije in knjige z njegovimi objavami.

Kajuh se je kmalu po smrti uveljavil kot klasik slovenske književnosti. O priljubljenosti njegove poezije govorijo tudi številke, so spomnili v NUK-u: že med vojno je, večinoma v improviziranih razmerah, izšlo 19 ciklostiranih zbirk njegovih pesmi, po vojni pa so skupaj z biografskimi deli našteli še okoli 40 zbirk, monografij in literarnih del, posvečenih njegovemu delu in življenju.

Razstava bo v NUK-u na ogled do 6. maja prihodnje leto, ki ga je vlada razglasila tudi za Kajuhovo leto.