To so knjiga esejev Etimologija pozabe Milana Dekleve, Hvalnica rešnjemu telesu Alojza Ihana, knjiga Mete Kušar Kaj je poetično ali ura ilegale, delo Jožefa Muhoviča S slikarstvom na štiri oči in eseji Vinka Ošlaka Usode s Koroškega.

Strokovna žirija v sestavi Edvard Kovač (predsednik), Ignacija J. Fridl (podpredsednica), Barbara Pogačnik, Milček Komelj in Miha Pintarič je letos izbirala med 22 esejističnimi deli. Po pregledu se je žirija za nagrado za najboljšo esejistično zbirko odločila za dela, v katerih prevladuje avtorski značaj. Ob branju so člani žirije po besedah Fridlove ugotovili, da se večina avtorjev v kriznih časih obrača k osebnim in biografskim tematikam ter k izpovedovanju osebnih stisk.

Deklevova Etimologija pozabe s podnaslovom Abecednik poetičnih besed prinaša 25 esejev oziroma esejističnih miniaturk o različnih pojmih. Ti, kot je poudarila podpredsednica žirije, niso filozofske narave, pač pa jih avtor jemlje z različnih področij in jih nato predstavi na filozofsko-meditativen način.

Ihanova Hvalnica rešnjemu telesu ponuja prvoosebno pripoved negotovega zdravnika, ki se ob svojem delu sooča tako s težavami drugih kot z lastnimi stiskami. Avtor v delu odpira temeljno vprašanje nastanka bolečin, muk in žalosti, ki po njegovem mnenju izvirajo iz zamolčanih zgodb družbene preteklosti.

Delo Kaj je poetično ali ura ilegale po besedah Pogačnikove zaznamuje kritičnost eminentne intelektualke. Zapis, ki se, tako Fridlova, na prvi pogled zdi fragmentaren, sestavljajo dokumenti iz avtoričine osebne zgodovine, ki se prepletajo s preizpraševanjem, kaj je poetično.

Muhovič, ki ga je Komelj označil za izrazitega erudita, se je tokrat odločil za eseje. V delu S slikarstvom na štiri oči: Deset seans prek likovne teorije in filozofije govori o svojih doživetjih, kar je za Muhoviča zelo nenavadno, je pojasnil Komelj.

Usode s Koroškega prinašajo šest esejev šestih bolj kot ne zamolčanih ljudi, ki so zaznamovali koroški prostor. Avtor je, kot meni Fridlova, poln paradoksov in ostrih povezav, ki presenečajo.

Nagrajenca bodo razglasili v četrtek zvečer v Cankarjevem domu, nagrado pa mu bodo izročili v soboto popoldne na Trubarjevi domačiji. Podelitev nagrade bosta pozneje pospremila še polaganje venca na Rožančevi domačiji in literarni večer v knjižnici Komen.

Sklad Marjana Rožanca se po besedah predsednice upravnega odbora sklada Alenke Puhar že 20 let trudi, da bi eseji dobili vidnejšo vlogo znotraj slovenskega literarnega prostora. Sklad že več let pestijo finančne težave. Nagrada letos prvič ne bo denarna.