Tako je nagrajenec povedal ob prejemu Rožančeve nagrade za najboljšo esejistično knjigo, ki so jo podelili na Trubarjevi domačiji na Rašci. Dobil jo je za delo Vrnitev k Itaki - Slovenci v procesih globalizacije, v katerem se sprašuje o tem, kaj je slovenstvo ter kje je njegov prostor v Evropi in svetu. Slovesnost je vodila predsednica upravnega odbora Sklada Marjana Rožanca Alenka Puhar. Povedala je, da sklad sestavlja skupina ljudi, ki skrbi zato, da se na Slovenskem razvijajo eseji in se ohranjajo estetski kriteriji, ki jih je pomagal vzpostaviti prav Rožanc sam.
Iskanje narodne istovetnosti vodi k drugim kulturam
Žirija, ki ji je predsedoval Edvard Kovač, sestavljali pa so jo še Jelka Ciglenički, Milček Komelj, Barbara Pogačnik in Ivo Svetina, je v obrazložitvi nagrade med drugim zapisala, da se avtor v svojih esejih ne zadovolji z jasno razčlenitvijo umanjkanja slovenske samozavesti, ampak prikaže iskanje narodne istovetnosti kot tisto pustolovščino duha, ki ga vodi k drugim kulturam in ki ga tudi osebnostno napolnjuje. S tem odpira možnost postmodernega subjekta znotraj posamezne kulture. Pri slovenskem esejistu ne gre za vrnitev k sebi, ki ga ponazarja Odisejeva Itaka, ampak tudi za izstop iz lastne ujetosti in sužnosti ter iskanje svobode, ki bi ga lahko ponazorili s svetopisemsko zgodbo izvoljenega ljudstva, je zapisala žirija.
Peter Kovačič Peršin (roj. 1945) je končal študij filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani ter diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Objavil je vrsto razprav, esejev in člankov s področja družboslovja, literarne zgodovine in filozofije. Že dolga leta je glavni urednik kulturniške, humanistične in civilnodružbene Revije 2000, ki jo je leta 1969 ustanovila skupina študentov. Idejno se je navezovala na izročilo personalistične filozofije in na socialno gibanje, zagnala je proces demokratizacije slovenske družbe in začrtala smeri modernega ovrednotenja slovenstva. Današnja temeljna usmeritev revije je predvsem kritična intelektualna presoja in zavzemanje za demokratično, civilnopravno in socialno družbo. Kot taka revija ostaja živ intelektualni glas tudi danes, piše na spletni strani Društva 2000.
Kovačič Peršin je bil prvi predsednik Slovensko-krščanskega socialnega gibanja (SKSG), ki je bilo ustanovljeno marca 1989. Iz omenjenega gibanja je novembra istega leta nastala Stranka krščanskih demokratov, na čelo katere je bil izvoljen Lojze Peterle.
Podelitev na Trubarjevi domačiji
Na Trubarjevi domačiji sta besedila esejista in pisatelja Marjana Rožanca, po katerem nosi nagrada ime, interpretirala igralca Aleksij Pregrac in Uroš Fürst. Za glasbeni program sta poskrbela klarinetist Dušan Sodja in klasični kitarist Žarko Ignjatovič.
Podelitev nagrade je bil še zadnji v nizu enotedenskih dogodkov, s katerimi je Sklad Marjana Rožanca počastil 80-letnico rojstva in 20-letnico smrti enega najbolj prepoznavnih slovenskih esejistov.
Letos so bili za najboljše eseje nominirani še Aleš Šteger z delom S prsti in peto - O prostorih, Iztok Simoniti s knjigo Historia Magistra Mortis in Drago Jančar z delom Jakobova lestev. Simoniti se je kot edini izmed preostalih treh nominirancev udeležil podelitve na Rašci, ki je bila zaradi obilnega deževja letos skromneje obiskana. Med gosti je bila tudi lanska Rožančeva nagrajenka Ifigenija Simonovič.
Ne denar, temveč ime in prestiž
Edvard Kovač je, preden je predal besedo Alenki Puhar, ki je nagrado izročila v roke Petru Kovačiču Peršinu, povedal, da je nagrajena knjiga "izjemno esejistično delo, predvsem po večplastnosti". Po njegovih besedah naj bi šlo za avtorjevo "miselno in etično življenjsko delo", ki si zasluži tako bralsko pozornost kot nagrado Marjana Rožanca. Puharjeva pa je dodala, da je Rožančeva nagrada kljub dokaj skromni finančni vrednosti zaradi stalnega boja sklada za preživetje nagrada, ki nekaj pomeni - zaradi imena in prestiža.