Ob robu sprejema v Državnem za snovalce razstave o Borisu Pahorju je Urška Perenič z ZRC-ja SAZU-ja opozorila, da kaže, da pisateljeva dela ne bodo del predstavitvenega programa sejma. Literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica in dolgoletna Pahorjeva sodelavka je bila tudi članica programsko-projektne skupine za letošnji Frankfurtski knjižni sejem (FKS).

Sorodna novica Želja pokazati, da so svetovno prepoznavni Laibach in Žižek zgolj vrh ledene gore

Za snovalce programa zavezujoča pravila
Miha Kovač, sokurator programa Slovenije kot častne gostje na frankfurtskem sejmu, se je ob prevzemu te funkcije maja lani odločil za umik Borisa Pahorja s seznama avtorjev, s katerih deli se bo država predstavila v Frankfurtu. Kot je med drugim pojasnil za STA, se morajo pri snovanju programa držati pravil, kot jih sejem postavlja vsem državam ob častnem gostovanju.

Prvo in osnovno pravilo je, da častna gostja v svojem paviljonu razstavlja prevode del svojih avtorjev in avtoric, ki so izšla pri tujih založbah v zadnjem letu ali dveh. "Te knjige pridejo v paviljon tako, da vodstvo FKS-ja pozove založbe, ki sodelujejo na sejmu, naj jim pošljejo tovrstne knjige. FKS je namreč prve tri dni zgolj poslovni knjižni sejem, namenjen trgovanju z avtorskimi pravicami, zato je cilj države gostje, da se jim predstavi kot knjižna kultura z veliko svežimi in zanimivi prevodi," je zapisal Kovač. Ob tem je spomnil, da je sejem zadnja dva dneva odprt za splošno javnost, zato obiskovalce sejma zanimajo predvsem prevodi v nemški jezik.

"Posledično so v paviljonu ti prevodi izpostavljeni bolj kot prevodi v ostale jezike. Teh pravil se pri snovanju programa držimo ne zato, ker bi jih diktiralo vodstvo FKS-ja, ampak zaradi tega, ker omogočajo daleč najbolj učinkovito komunikacijo s sejemsko publiko," je še dodal Kovač.

Pisateljevo dolgo življenje kot "zgodovina v malem"
Pahorjevo "108 let trajajoče življenje je pravzaprav zgodovina v malem", pa je poudarila Urška Perenič in ocenila, da morda tiči razlog za neumestitev na seznam v tem, da pisatelj ne sodi me t. i. "popularne avtorje, ima pa zagotovo opraviti veliko z vprašanjem etike". Dodala je, da je bila sama tako članica programsko-projektne skupine, ki se je ukvarjala z izborom knjig, ki se ponudijo nemškim založnikom, kot tudi produkcije skupine, ki se je posvečala načrtovanju literarnih dogodkov na sejmu.

Sorodna novica Umrl je Boris Pahor

Po njenem mnenju tako eminentnega avtorja, kot je Pahor, preprosto ni bi smeli zaobiti. Po njeni presoji bi bilo najprimerneje, da bi Pahorja na FKS-ju predstavili z različnih vidikov; tako kot samohodca kot tržaškega Slovenca, zamejskega avtorja in hkrati tudi kot svetovnega avtorja, avtorja 20. stoletja, vpetega v večkulturni prostor in hkrati velikega Slovenca. "Tisti, ki smo imeli pri tem določen delež, nismo bili celo leto o ničemer vprašani. Zato to obžalujem in se mi zdi pravzaprav tragedija, če ga res ne bo na tem sejmu," je dejala za Televizijo Slovenija in dodala, da je avtor, ki je "prevajan, kar dokazuje današnja razstava, ki ji izrekam vse pohvale. Je avtor, ki je pripoznan".

Pod 50. mestom najbolj prevajanih avtorjev
Za STA je dodala še, da je nekdanji kurator Igor Grdina podal pobudo, da bi bil zadnji sejemski dan v Frankfurtu posvečen prav Pahorju kot eni izmed zvezd letošnjega sejma. Po njenih besedah je Kovač kot član iste programsko-projektne skupine kot ona sama zagotovo vedel za načrtovanje omenjenega dogodka, "zdaj pa vse tako kaže, da Pahorja očitno na Frankfurtu ne bo".

A Boris Pahor žal za razliko od nekaterih drugih pokojnih avtorjev – kot so denimo Slavko Grum, Tomaž Šalamun ali Maruša Krese – v zadnjih dveh letih nima prevodov v nemščino in le tri prevode v tuje jezike, kar ga uvršča pod 50. mesto najbolj prevajanih avtorjev.

Vendarle izpostavljen s posebno grafično rešitvijo
Snovalci programa se vendarle zavedajo pomena Borisa Pahorja za sodobno slovensko književnost, zato ga bodo, skupaj z njegovim najbolj znanim delom Nekropola, v paviljonu s posebno grafično rešitvijo poudarili kot enega najpomembnejših sodobnih slovenskih avtorjev. Njegov avtobiografski roman Nekropola, v katerem je pisal o izkušnji življenja v koncentracijskih taboriščih, je izšel leta 1967. Leta 1990 je kot prvi izšel francoski prevod, zatem so se zvrstili prevodi še v številne druge jezike, delo pa je Pahorju prineslo svetovno prepoznavnost.

Zakaj ne nameniti zadnjega dneva Pahorju
Kovač še dodaja, da kot kurator ni bil seznanjen z idejo svojega predhodnika Grdine, da naj bi bil zadnji dan namenjen Borisu Pahorju, bi pa jo, če bi bil z njo seznanjen, zavrnil. "Razloga za to sta vsaj dva. Prvi je struktura sejemske publike zadnja dva dneva. Takrat po eni strani sejem preplavijo najstniški ljubitelji mang, fantazije in fantazijske književnosti, zadnji dan pa je sejem celo namenjen t. i. cosplayu, zato občasno spominja na velik pustni karneval. V tako okolje Boris Pahor kratko in malo ne sodi. Zadnja dva dni je na sejmu tudi ogromno nemških bralcev knjig, ki pridejo tja predvsem zato, ker jih zanimajo novitete. Posledično bi izpostavitev avtorja brez (novih) knjig v nemščini nanje delovala čudaško," je pojasnil Kovač.

Sorodna novica Leto dni po smrti Borisa Pahorja: razmislek o dediščini in sporočilu, pa tudi priložnost za razstavo

Dodal je, da poleg tega vsebinskega razloga Pahorju ne bi bilo mogoče posvetiti zadnjega dneva tudi zato, ker razpršena struktura sejemskega dogajanja česa takšnega ne omogoča. Kovač pa predvideva tudi, da njegov kuratorski predhodnik "tovrstnih sejemskih podrobnosti ni poznal, sicer bi najbrž razmišljal drugače".

Evropski poslanec Matjaž Nemec, na čigar pobudo je nastala Pahorju posvečena razstava, ki je bila prvotno na ogled v Bruslju, je za Televizijo Slovenija dejal: "Kritičen sem do tega početja. Mi smo tudi našo razstavo pripravljali v tem duhu. Spomin na Borisa Pahorja je večen in mora takšen tudi ostati, zato ne razumem tovrstnega umika." Nemec je lani ob pisateljevi smrti predlagal tudi, da se ob obletnici priredi posebna slovesnost v Pahorjev spomin. Razstava v poslopju Državnega zbora je na ogled do petka, 23. junija.