Slovenski knjigotržci ugotavljajo, da pri nas zanimanje za knjige s političnimi vsebinami že leta pada. Na britanskem knjižnem trgu pa so zaznali povsem drugačen trend, saj se je prodaja knjig, vezanih na politiko ali politike same, v preteklih dveh letih skorajda podvojila. S tem so ta dela postala prodajno najhitreje rastoča neleposlovna kategorija.

Na Otoku skoraj podvojena prodaja knjig s politično tematiko
Britanske lestvice prodaje knjig kažejo, da se je v preteklih dveh letih skorajda podvojila prodaja knjig s političnimi vsebinami, poroča The Guardian. Podatki, ki so jih pred kratkim predstavili v sklopu londonskega knjižnega sejma, kažejo, da so knjige na temo politike prodajno najhitreje rastoča neleposlovna kategorija. Lani so zaznali, da je prodaja teh del v blagajne skupno prinesla 20,4 milijona britanskih funtov (23,8 milijona evrov), kar je skoraj dvakratnik zneska iz leta 2016, ki je bil 11,7 milijona funtov (13,7 milijona evrov).

Na Otoku so med najbolj prodajanimi dela, vezana na zdajšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kot so Ogenj in bes v Trumpovi Beli hiši avtorja Michaela Wolffa, Fear: Trump in the White House avtorja Boba Woodwarda in If Only They Didn't Speak English: Notes from Trump's America, ki jo podpisuje Jon Sopel. Vendar bralci ne posegajo zgolj po političnih biografijah, v katerih naj bi bile razkrite razne intrige. Britanski bralci pa posegajo tudi po kultnih delih, kot sta Zapiski o nacionalizmu Georgea Orwella in Komunistični manifest Karla Marxa, morda v želji, da bi bolje razumeli trenutno politično situacijo po svetu.

Knjiga Ogenj in bes v Trumpovi Beli hiši je v slovenskem prevodu izšla pri založbi Ciceron, pri kateri se v veliki meri posvečajo politični literaturi. Direktor Andrej Poznič je dejal, da so jo prodali v manj kot 500 izvodih, kar se mu zdi "katastrofalno in nepričakovano slabo", glede na to, da je izid dela spremljala obsežna promocija v medijih in na spletu, hkrati pa je bil slovenski prevod zgolj slaba dva meseca po izidu izvirnika že na knjižnih policah. Dodal je, da po knjigi Ogenj in bes zdaj skorajda ni več povpraševanja, "četudi vse dogajanje okrog ameriškega predsednika, pa tudi njegovo osebno ravnanje, iz dneva v dan potrjuje avtorjeve navedbe, ki so se ob izidu knjige marsikomu zdele bombastično natolcevanje rumenega tiska oziroma predsednikovih političnih konkurentov".

Pri Slovencih več zanimanja za Melanio
So pa slovenski bralci izkazali več zanimanja za ameriško prvo damo Melanio, katere neavtorizirano biografijo je v sodelovanju z Igorjem Omerzo pripravil Bojan Požar. "V Sloveniji smo tiskali in dali v prodajo 3.000 izvodov in večino, mislim, da okoli 2.600 izvodov, že prodali," je sporočil Požar.

Poznič je presodil, da v Sloveniji v zadnjih letih povpraševanje po na politiko vezani literaturi naglo pada. "Takšna je vsaj moja izkušnja. Pred leti, na vrhuncu priprav na novi evropsko-ameriški trgovinski sporazum TTIP, sem izdal dve knjigi evropske raziskovalke o ozadju sporazuma in o mehanizmih prevlade neoliberalnega družbenega modela. Nobenega zanimanja ni bilo celo med tistimi, ki so se razglašali za aktiviste boja proti TTIP-u. Podobno je s knjigo Bruselj v krempljih kapitala, ki zelo slikovito razgalja lobistično moč korporacij v Bruslju," je še dejal direktor založbe Ciceron.

Tudi knjiga o Tešu 6 ni pritegnila bralstva
Razmeroma slabo je celo povpraševanje po redkih tovrstnih delih domačih avtorjev, je še dejal Poznič. "Izjema ni bila niti knjiga o aferi Teš 6 novinarja Primoža Cirmana. Res pa je, da so jo nekateri najmočnejši mediji ob izidu načrtno ignorirali, kar je bil med drugim svojevrsten prikaz lobistične moči domačih korporacij," je presodil in dodal, da je eden od ključnih vzrokov za padec zanimanja za dela s politično vsebino tudi padajoča kupna moč starejše generacije intelektualcev oziroma srednjega razreda, ki je še pred leti "hlastala po družbenokritični literaturi". Prav tako pa razlog prepoznava v knjižni ponudbi, "saj se številni založniki, knjigarne in žal vse bolj tudi javne knjižnice pragmatično osredotočajo na 'lahkotnejšo' literaturo vseh žanrov".

Varufakis blesti tudi na knjižnem trgu
Da se na slovenskem splošnem trgu v zadnjih letih knjige s politično vsebino ne prodajajo zares dobro, je potrdil tudi Rok Gregorin iz Mladinske knjige. "Manjše povpraševanje od pričakovanega smo doživeli v zadnjem času pri knjigah Slovenija in pika! 1 in 2 (avtorjev Boštjana Furlana, Ožbeja Peterleta in Marka Balažica, op. a.). Posebej pa na splošnem knjižnem trgu, v knjigarnah, ne opažamo velikega zanimanja za knjige politikov ali s političnimi vsebinami," je presodil Gregorin. Izjemo pri založbi zaznavajo le pri delih Janisa Varufakisa.

Slovenske bralce bolj zanimajo izvirne kriminalke in popularna psihologija, je še dejal Gregorin in navedel zanimiv podatek. "Naravnost impresivne so številke o prodaji treh knjig, ki so bolj zgodovinske kot politične: Tita smo skupaj z Žepnico prodali v več kot 24.500 izvodih, Hitlerja v več kot 10.000 izvodih, Stalina pa v 5.000 izvodih. Zgodovinske knjige s pravo tematiko in ob primernem času lahko še vedno prinesejo uspeh," je sklenil Gregorin, ki je pri Mladinski knjigi zadolžen za analizo prodaje.

Politične teme vendarle bolj zaželene kot beletristika
Branimir Nešović, direktor založbe Modrijan, pri kateri je v zadnjem obdobju izšla serija knjig, ki jih med drugimi podpisujejo slovenski politiki in diplomati, je dejal, da je ključna tudi medijska pozornost, ki pa knjigam sploh ni naklonjena. Kot je povedal, pri Modrijanu izdajajo knjige z zgodovinopisno tematiko in memoarsko ali avtobiografsko literaturo, ki so neposredno ali posredno politično obarvane. Mogoče je tako naravnana petina ali nekaj manj programa založbe.

Sorodna novica Biografija Milana Kučana: kako kljub realni moči delovati kot humanist

Nešović je potrdil, da se knjige iz tega segmenta bolje prodajajo kot beletristika. "To ne velja samo za naše okolje, je bolj ali manj splošna ugotovitev na svetovnem knjižnem trgu. Bralci teh knjig so bolj nagnjeni h kupovanju kot bralci beletristike, ki so v Sloveniji bolj vezani na knjižnično izposojo. To kažejo tudi naklade ene ali druge zvrsti," je dejal direktor založbe Modrijan.

"Denimo, zelo dobre zabeležke o odnosih Slovenije z ZDA smo prodali v manj kot 200 izvodih, medtem ko smo Milana Kučana, prvega predsednika Boža Repeta, ki smo jo pripravljali več let, prodali v nekaj več kot 5.000 izvodih. Za slovenske razmere je to uspešnica, so pa te redke," je dejal Nešović. Po njegovih besedah se še tako dober in svetovno uspešen roman v Sloveniji v enem letu proda v 200 ali 300 izvodih. Pri delih s političnimi vsebinami pa so te številke nekoliko višje, "pa še to zelo različno od naslova do naslova".