Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da bo orientacija med osemdesetimi filmi letošnjega festivala Liffe lažja, vam na MMC-ju skušamo pomagati s kratkimi lestvicami filmov, ki jih po mnenju različnih filmskih kritikov ne gre spregledati.
Na letošnjem londonskem filmskem festivalu BFI je zmagal film Pohodi plin! Panaha Panahija o družinskem potovanju po vijugastih puščavskih avtocestah in meglenih dolinah severozahodnega Irana.
Festival Liffe vsako leto k nam pripelje pregled najboljšega v svetovnem filmu. Do letošnjega (in še naprej) Televizija Slovenija odšteva z izborom devetih sijajnih celovečercev, ki jih je festival gostil v zadnjih letih. Danes so na vrsti Nočne ptice.
Razkošna filmska priredba Balzacovega romana Izgubljene iluzije je pripoved o ljubezni, poželenju, bolestnih literarnih ambicijah – pa tudi o moči medijev in denarja.
Pred bližajočim se 32. Liffom je napočil čas, da preverimo, koliko podob od preteklih festivalov se vam je usedlo v spomin. Za lažje odštevanje do začetka letošnje izvedbe smo na MMC-ju znova pripravili slikovni filmski kviz.
Tri tedne pred prvimi projekcijami 32. mednarodni festival Liffe razkriva svoj program. Festival, ki se čim bolj odmika od hibridnega modela, bo v Ljubljano pripeljal zmagovalne filme letošnjih berlinskega, canskega in beneškega festivala.
Leto dni po popolnoma virtualnem Liffu, ki smo ga preživeli pred domačimi zasloni, se ljubljanski filmski festival vrača v malo manjšem obsegu kot pred pandemijo – kakovost filmov pa ni pod vprašajem, zagotavlja programski direktor Simon Popek.
Festivalu slovenskega filma je s sedmimi vesnami - tudi tisto za najboljši film - zavladala komična drama Prasica, slabšalni izraz za žensko. Režiserka Tijana Zinajić je hotela za besedo "prasica" narediti to, kar je Goran Vojnović za "čefurja".
Na 24. FSF-ju je sedem vesen, med njimi za najboljši celovečerni film, prejela Prasica, slabšalni izraz za žensko režiserke Tijane Zinajić, ustvarjalci Inventure pa štiri, njen režiser Darko Sinko se je razveselil vesne za režijo.
Hrvaški film je v Cannes vrnila režiserka Antoneta Alamat Kusijanović, ki je Moreno posnela v sodelovanju s produkcijsko hišo Martina Scorseseja. Manjšinska slovenska koprodukcija jadransko idilo naslika kot klavstrofobičen zapor za odraščajoče dekle.
"Ne vem, če bi te ravno ustrelil ... pljunil bi ti pa zihr v pijačo." Kako si razložiti poskus umora možaka, ki v bližnjih v najslabšem primeru zbuja medlo antipatijo? Film Inventura nastavi zrcalo našim utvaram o človeški nesebičnosti.
V Benetkah je svetovno premiero doživel še en težko pričakovani film. Celovečerec Spencer prikazuje hipotetično dogajanje v 3 dneh, ki so pomembno zaznamovali življenje tragično umrle princese Diane.
Na 74. filmskem festivalu v Cannesu je najprestižnejšo nagrado, zlato palmo, prejel francosko-belgijski film Titane režiserke Julie Ducournau. Zlato kamero za najboljši prvenec je prejel film Morina, ki je nastal tudi v slovenski koprodukciji.
Sloviti nizozemski režiser je v Cannesu predstavil film o spletkah v ženskem samostanu v 17. stoletju in z njim še enkrat prepričal zahtevno cansko občinstvo. Seveda v svojem značilnem brezkompromisnem in provokativnem slogu.
"Liffe je bil letos prvi večji dogodek na spletu, ki je tako odmeven, da se prodaja, in mi smo z letošnjo izdajo zelo zadovoljni," je ob koncu Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala dejal njegov programski direktor Simon Popek.
"Vprašanje, kako odrasti, je ves čas vzpostavljalo resno ozračje na snemanju. Zdaj mi je smešna resnost, s katero smo se lotevali tega vprašanja, ampak mislim, da ravno zato film stoji," Marko Djordjević opisuje nastajanje filma Moj jutranji smeh.
Filmska zgodovina je polna filmov o izgubi spomina. Človekovo spominjanje in možnosti, ki jih odpira igranje s časom in vednostjo gledalca, so sedmi umetnosti pisane na kožo.
Nagrado vodomec 31. Mednarodnega ljubljanskega filmskega festivala (Liffe) je dobil film Sadeži pozabe režiserja Christosa Nikouja, grenko-sladka zgodba o brisanju in pisanju bolečih osebnih spominov.
2500 let po tem, ko je Sofoklej iz mita o Tebanski kraljevi družini izluščil tragedijo o Antigoni in v njej soočil črko zakona in posameznikov etični imperativ, smo dobili kar dve filmski adaptaciji te arhetipske zgodbe.
Ena od nalog umetnosti je, da pred pozabo rešuje skrito zgodovino, da prelomne trenutke oživlja brez zapadanja v poenostavitve ali hagiografije. Andrej Končalovski je Drage tovariše posnel v črno-beli tehniki, a z ogromno občutka za vmesna, siva območja.
Neveljaven email naslov
