V okviru festivala Liffe v Slovenski kinoteki prikazujejo retrospektivo filmov v Franciji delujočega grškega režiserja Coste-Gavrasa, ki je ob izboru filmov predstavil svoje poglede na to umetnost. O svojih delih, ki jih zaznamuje kritika do zlorabe oblasti, je med drugim povedal, da se mu zdi pomembno govoriti o družbi.

Sorodna novica Liffe bo retrospektivo posvetil Costi-Gavrasu, angažiranemu kronistu nemirnega 20. stoletja

Režiser z univerzalno kritično držo
Pogovor, ki sta ga v kinoteki vodila programski vodja Liffa Simon Popek ter režiserka in publicistka Varja Močnik, se je začel z vprašanjem o vlogi kinoteke danes in o razvoju filma na splošno. Kot je povedal režiser, je zaradi francoske kinoteke, ki je bila ustanovljena leta 1936 in ji danes predseduje, videl nekatere filme, ki jih sicer verjetno ne bi. Vsaj tako je bilo v času njegovega študija v Franciji, kamor je pobegnil iz Grčije, ker tam ni bilo mogoče študirati – predvajali so sovjetske filme s kitajskimi ali japonskimi podnapisi, ker drugega niso imeli.

Zaskrbljen glede prihodnosti filmov z razvojem malih zaslonov
Vloga kinoteke se mu zdi pomembna, ker mora po njegovih besedah prikazovati filme, ki drugje niso na ogled. Francoska deluje z več kot polovično podporo države in letno prikaže kakšnih 1300 naslovov. Televizija se mu ne zdi toliko primerna kot veliko platno, se pa sprašuje, kakšna je njihova prihodnost, ko je filme mogoče gledati na mobilnih telefonih. "To je barbarizem," je dejal Costa-Gavras.

Costa-Gavras nenaklonjen demokratizaciji in liberalizaciji filmske produkcije
Sprašuje se tudi o prihodnosti filma samega v času, ko jih lahko snema tako rekoč vsak. Se pa ob filmu vsakič, ko ima na voljo novo tehniko, spremeni način njegovega ustvarjanja, je poudaril režiser. Kot primer je navedel prehod iz nemega v zvočni film in občutljivost filmskega traku, ki je narekovala svetlobo snemanja. Kljub digitalnim časom pa se mu zdi, da je namen filma druženje in pogovarjanje z drugimi o njegovih tematikah.

Političnost vidi v srcu samega filmskega ustvarjanja
Zaradi svojih filmov se je uveljavil kot ustvarjalec, ki zna na privlačen način prikazati izrazito politične teme. "Vsak film je zame političen, ker ustvarja razmerja s številnimi ljudmi," je povedal režiser in dodal, da se mu zdi pri tem početju pomembno, da drugim pripoveduješ zgodbe. Vendar politično po njegovih besedah ne pomeni, da govoriš kot politiki.

Sam, kot je dejal, ustvarja osebne filme, v katerih prikaže svoje razmišljanje in pove nekaj o družbi, pa naj bo gledalcem všeč ali ne. "Lahko pa se o tem pogovarjamo," je dodal in za nekatere tudi podrobneje predstavil ozadje nastanka. Film Z (1969) o Grčiji 60. let, ki je tudi del retrospektive, je posnel v Alžiriji, ker jim nihče ni želel dati sredstev.