Tudi tokrat je za bralce MMC-ja pripravila nabor peterice, ki je ne gre zamuditi.

Da bo odštevanje do začetka mednarodnega filmskega festivala Liffe lažje, smo tudi letos pripravili nabor filmov, ki jih v ogled priporočajo tisti, ki se na film posebej dobro spoznajo. Tokrat predstavljamo pet filmov po izboru Petre Meterc, novinarke, filmske kritičarke in podpredsednice Društva slovenskih filmskih kritikov in publicistov FIPRESCI. Njene kritike že dolgo zapolnjujejo različne tiskane in radijske medije (prisluhnete jim lahko tudi na Programu Ars in prebirate na MMC-jevih straneh), za kar je leta 2020 prejela priznanjem revije Ekran za mlado kritičarko. Kot članica združenja FIPRESCI se v vlogi žirantke in kritičarke udeležuje festivalov po svetu, je pa tudi redna sodelavka Festivala migrantskega filma, deluje kot mentorica kritiških delavnic in moderatorka in sodeluje pri organizaciji drugih slovenskih festivalov, med drugim Animateke.

Vrtoglavi film, kot ga lahko posname samo Baker
Na 35. Liffu, ki vrata odpira 13. novembra s projekcijo filma Božansko usmiljenje Alaina Guiraudieja, posebej v ogled priporoča spodaj navedene filme. Ob te pa dodaja še film Ribe na meniju Petra Hoogendoorna, ki jo je letos v Karlovih Varih uspel nasmejati, "obenem pa mu uspe v filmu prikazan odnos med sinom in očetom prikazati brez klišejev in površinskih analiz moškosti, ki so jih filmi žal prepolni". Veseli se tudi filma Anora Seana Bakerja, saj se, "upoštevajoč napovednik in njegove prejšnje filme, obeta vrtoglavi film, kot ga verjetno v miljeju neodvisne ameriške produkcije lahko trenutno posname samo Baker".

Proti neznani deželi (r. Mahdi Fleifel)
Mahdi Fleifel je eden od najbolj plodovitih sodobnih palestinskih režiserjev. Odraščal je v begunskem taborišču Ein el-Helweh v Libanonu, največjem od palestinskih taborišč v državi, kamor so se Palestinci v preteklosti zatekali pred izraelskim nasiljem. Zato tudi svoje večkrat nagrajene filme posveča begunskemu prebivalstvu; tako je tudi s celovečercem Proti neznani deželi, ki spremlja Čatilo in Redo v Atenah, od koder z drugimi begunci poskušati priti na sever Evrope. Film je navdahnila novela Možje na soncu slovitega palestinskega pisca Ghassana Kanafanija.

Križišče (r. Levan Akin)
Levan Akin je navdušil že s filmom In potem sva zaplesala (2019), s filmom Križišče, ki je bil premierno prikazan na letošnjem Berlinalu, pa je nemara na festivalih po Evropi požel še več navdušenja. V filmu se upokojena gruzijska učiteljica in njen mladi sosed odpravita v Istanbul, da bi skupaj poiskala učiteljičino trans nečakinjo. Pot in iskanje sledov za nečakinjo v Istanbulu postane v filmu pomembnejše od cilja, predvsem pa poleg izjemnih osrednjih likov naslika intimen portret istanbulske transskupnosti, ki nudi zavetje mnogim iz regije, ki so v velemesto prišli, da bi se v njem vsaj deloma izgubili.

Vsi odtenki svetlobe (r. Payal Kapadia)
Payal Kapadia poznamo po njenem dokumentarnem prvencu Noč nevednosti iz leta 2021, ki je spremljal proteste indijskih študentov, del katerih je bila tudi režiserka sama. S svojim prvim igranim celovečercem se vpisuje med ene najobetavnejših mladih indijskih režiserk v tem trenutku. Vsi odtenki svetlobe z nežnostjo in pravo mero poetičnosti raziskuje prijateljstvo med tremi ženskami iz delavskega okolja v Mumbaju, ki kljub povsem različnim značajem druga drugi nudijo prepotrebno oporo v družbi, ki je do žensk vse prej kot prizanesljiva.

Cent'anni (r. Maja Doroteja Prelog)
O filmu se je v preteklih tednih, po premieri v Sarajevu in nagradah na Festivala slovenskega filma že veliko pisalo, pa vendar; gre za slovenski film, ki ga na Liffu ni za zamuditi, saj je nedvomno eden od slovenskih dokumentarcev leta. Režiserkin pogum, da se s kamero postavi v središče svoje lastne intime, ko gre za najtežje trenutke in občutke, večkrat pa pogled samoreflektivno usmeri tudi vase, je lastnost, ki jo dokumentaristika še kako potrebuje.