Milene Lah Hrvatskega kulturnega društva Maribor že pet let vodita akademski kipar in akademska slikarka Marijan Mirt in Slađana Matić Trstenjak, ki sta se v štajersko prestolnico pred leti priselila iz Hrvaške.

"Pokojna kiparka Milena Lah je bila Slovenka, ki je prišla v Zagreb in tam ustvarila uspešno kariero. Zdaj se mi, kot Zagrebčani v Mariboru, želimo na neki način zahvaliti Mileni Lah in ohraniti spomin nanjo. Zato v Mariboru poskušamo narediti nekaj, kar je ona naredila v Zagrebu," je razloge za imenovanje likovne sekcije po znani umetnici slovenskega rodu Mileni Lah pojasnil predsednik Hrvatskega kulturnega društva Maribor Marko Mandir.

Ob koncu 4. urbane likovne kolonije so se septembra na Vetrinjskem dvoru vrstili številni dogodki; obiskovalci so si lahko ogledali umetniška dela, ki so nastala v okviru treh letošnjih projektov Likovne sekcije Milene Lah, in sicer poleg 4. urbane likovne kolonije še kiparske ustvarjalnice in videodelavnice. To je vodila ugledna videastka Nika Autor, ki na letošnjem Beneškem bienalu zastopa Slovenijo. Marko Mandir pravi, da je likovna sekcija Hrvaškega kulturnega društva Maribor s to delavnico naredila preboj v videosvet. Ogledate si ga lahko tukaj. "Naredili smo dokumentarni film, ki se imenuje Hiše in štorije in se ukvarja z zapuščenimi hišami v središču Maribora. Res smo manjšina, a smo hkrati tudi Mariborčani, ki nam je veliko do mesta, v katerem živimo. Prepričani smo, da bomo s tem dokumentarnim filmom kaj spremenili."
Kiparske delavnice
Kiparske delavnice je vodil Marijan Mirt, ki je tudi osebno poznal Mileno Lah in ji pomagal pri pripravi razstave Milena Lah: Skulpture 1956–1995 v galeriji Prsten Hrvaškega društva likovnih umetnikov. To leto je na likovni delavnici sodelovalo 12 odraslih in 15 otrok, kar Mirjana Mirta še posebej veseli: "Ko sem bil majhen, sem šel v Zagrebu v muzej na Gornjem gradu, kjer je bila delavnica. Dobro se je spominjam, ne vem pa, kdo jo je vodil. Zame je bila zelo pomembna, zato sem si jo zapomnil. To izkušnjo bi rad prenesel ljudem tukaj."

Različni navdihi ustvarjalcev
Fotografinja in udeleženka delavnice Maja Šivec pojasnjuje, kaj so na delavnici počeli: "Na delavnici smo spoznavali materiale, iz katerih smo potem izdelovali skulpture. Najprej naredimo malo trše ogrodje iz ga z žicami povežemo v manjše detajle, nato pa nanesemo glino. Ko se glina posuši, ko imamo formo narejeno, sledi še barva. Tematike nismo imeli določene, vsak si je določil svojo temo, je pa res, da so tudi prek oblikovanja, spoznavanja materiala in postopkov prišle neke nove inspiracije in je večkrat nastalo kaj drugega, kot smo si na začetku predstavljali, da bo nastalo."

Politika ne more uničiti prijateljstva
"Že četrta Urbana likovna kolonija omogoča hrvaškim umetnikom, da se tesneje povežejo z življenjem v Mariboru, pa tudi s slovenskimi kolegi," meni likovni kritik Mario Berdič. "Kolonija združuje slovenske in hrvaške likovne ustvarjalce in ta meja med slovenskim in hrvaškim se počasi briše zato, ker gre za globljo povezavo, ne samo poklicno, ampak tudi prijateljsko. Gre za neko ljubezen do likovne umetnosti, ljubezen tudi do prijateljev. V nasprotju s politiki se tukaj prijateljstva dejansko kujejo in postajajo neodtujljiv del kulturne mariborske scene. Hrvatov je precej pri nas. In kam Slovenci najraje odhajamo na dopust? Mislim, da je to resnično neka povezava, ki je nobena politika ne more uničiti ali razdeliti tega prijateljstva in tega kulturnega sodelovanja."