Ta skrivnostna srednjeveška naselbina, danes Otok pri Dobravi na Dolenjskem, je izginila v pozabo pred dolgimi stoletji, vendar pa so jo omenjali srednjeveški pisni viri in tudi zgodbe o zakladu v Krki so šle iz roda v rod.
Srednjeveške gospe in gospodje bodo pričarali življenje v srednjem veku
S prikazi različnih srednjeveških obrti, iger in umetnosti bodo srednjeveška stoletja predstavili: Druščina Zlate ostroge, ki jo sestavljajo posamezniki, zbrani zaradi skupnega interesa – podoživljanja in poustvarjanja življenja iz srednjega veka. Vodja Zlatih Ostrog Irena Gorenšek po slikarskih in pisnih virih ustvarja srednjeveška oblačila, tudi za dame in gospode iz Gutenwerda je izdelala barvita oblačila.
Tam bodo kovača Joc Čudovan in Maks Bambič, usnjar Marjan Petač, lončarka Živa Slavec, kiparka Stela Primc, mizarja in izdelovalca spominkov Klemen in Blaž Udovič. Prav tako pa bosta ves dan z obiskovalci arheologa dr. Tomaž Nabergoj, vodja projekta Nekoč je bil Gutenwerd, in Katja Špec, soavtorica razstave.
Na Živem srednjem veku bo tudi Marjan Petač iz rokodelske delavnice v Goričanah. S predelavo kož se v njegovi družini ukvarjajo že štirideset let. Prisegajo na ročno, tradicionalno obdelavo usnja, zato njihovo delo temelji na raziskovanju in preučevanju zgodovinskih virov srednjeveških usnjarskih mojstrov in izdelovalcev pergamenta. Morda veste, kdaj so izumili belo usnje – galunsko usnje, ki so ga uporabljali ves srednji vek? Usnjarski mojster vam bo povedal tudi, zakaj je pri njegovi izdelavi pomembna kakovost jajc in olivnega olja.
Gutenwerd je imel svojo kovnico denarja
Na ozemlju današnje Slovenije je v srednjem veku zraslo 26 mest in okoli 60 trgov, med njimi tudi Gutenwerd. Od nekoč cvetoče trške naselbine se je v današnji čas ohranilo zelo malo. Na davne čase opozarja le cerkev sv. Miklavža.
Dr. Tomaž Nabergoj, vodja projekta Nekoč je bil Gutenwerd, Narodni muzej Slovenije: "Čeprav je bil Gutenwerd razmeroma majhna urbana naselbina, pa se je v prvi polovici 13. stoletja s kovanjem denarja vključil v tranzitno trgovino, ki je potekala na širšem območju, med Italijo in Ogrsko. Srebrnike so po vzoru pfenigov iz Brež (Friesach na Koroškem) kovali različni kovni gospodje, ob škofih iz Freisinga, predvsem grofje Andeško-Meranski in vojvode Babenberžani. Novci iz te kovnice so s trgovino našli pot v zakladne novčne najdbe na Hrvaškem, Madžarskem in v Romuniji. Gutenwerd je imel glede na število in raznolikost kovov celo najbolj produktivno kovnico med vsemi takrat na Slovenskem. Po napadu Mongolov na Ogrsko leta 1241 so se trgovske vezi z vzhodom prekinile in je tudi kovanje novcev v Gutenwerdu prenehalo."
Več o prireditvi si lahko preberete na povezavi Živi srednji vek.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje