"To je čudovita ilustracija skupne prihodnosti v Evropski uniji. V sodelovanju in sožitju različnih jezikov in kultur nastaja tudi skupna, brezmejna evropska identiteta," sta v skupni čestitki zapisala slovenski predsednik Borut Pahor in njegov italijanski kolega Sergio Mattarella. Kot sta še zapisala, obema Goricama čestitata in ju spodbujata, da tudi s tem projektom poglobita proces sodelovanja v duhu Dve Gorici – eno mesto.

Neda Rusjan Bric: Stavili smo na programe, na delo, na ljudi

Za organizacijsko ekipo je bila novica, da bo Nova Gorica čez pet let evropska prestolnica kulture, vmesni korak na dolgi poti. Projekt se je namreč začel že pred štirimi leti. Zdaj pa bo treba v prihodnjih štirih letih dobro zavihati rokave. Ekipa, ki bdi nad dogajanjem, se je, pričakovano, najprej poučila, kaj se je pred leti zgodilo Mariboru kot EPK-ju. "Njihovi cilji so bili ambiciozni in dobro zastavljeni, vendar so se jim na poti do njih zgodile določene stvari. Tudi nam se lahko to zgodi, vendar tega nočemo. Zavedamo se, da se tudi nam lahko zgodijo stvari, ki so se dogajale letos, tu mislim predvsem na pandemijo," je v pogovoru za STA dejala Neda Rusjan Bric. "Zato si ne želimo kakšnih velikih naložb, ker bi se nam lahko zgodilo popolnoma isto kot Mariboru, ki je želel zgraditi galerijo. Zato smo obljubili le tisto, kar lahko izpeljemo in je tudi izvedljivo. Zato smo stavili predvsem na programe, na delo, na ljudi." Prepričana je, da sta bila odločilni dejavnik, da je izbirna komisija med Ptujem, Piranom, Ljubljano in Novo Gorico izbrala njihovo mesto, srčnost in predanost ljudi, ki so pripravljali kandidaturo.

Nekateri dogodki bodo zahtevali večletne priprave, potem je tu tudi glavni projekt prenove Trga Evrope in več prenov. "Na zadnji strani naše prijavne knjige je koledar, iz katerega se lepo razberejo posamezni dogodki, ki so enkratni ali pa rezultat nekega daljšega procesa, ko se bo delalo. Veliko stvari je takih, da jih je treba začeti dve ali tri leta prej, še posebej to velja za stvari, ki se tičejo mesta, infrastrukture, vzpostavitve nekih sistemov. To je večina dela, saj se leta 2025 ne bo zgodil velik, celoletni festival, ampak bo rezultat tega, kar nas zdaj čaka v prihodnjih štirih letih, in bo obenem temeljni kamen za tisto, kar se bo zgodilo v prihodnosti," je svojo vizijo razgrnila Neda Rusjan Bric.

Želje, da bi za mlade ostalo delo tudi po 2025

Izrazila je željo, da bi v Novi Gorici po koncu "mandata", k sodelovanju so povabili tudi ekipe drugih mest (Piran, Ljubljana in Ptuj), ki so se potegovale za naziv EPK 202-5, ostal viden pečat EPK-ja, "vendar tu ne mislim le na stavbe in infrastrukturo, ampak predvsem na neke strukture, ki bodo omogočale, recimo, delo ljudem, ki tukaj živijo, in to ne le umetnikom in kulturnikom, ampak vsem mladim."

Sorodna novica Evropska prestolnica kulture 2025 bo Nova Gorica z Gorico

Med najvidnejšimi naložbami bo zagotovo prenova Trga Evropa, ki povezuje obe Gorici. Mednarodni arhitekturni natečaj, ki je potekal v letošnjem letu, je dal nekaj dobrih rešitev, vendar bo skupaj z javnostjo treba najti najboljšo rešitev. Po besedah Nede Rusjan Bric jim je jasno, da nova podoba trga ne bo všeč vsem, bo pa, kot poudarja, morala biti blizu večini. "To pa je tak zalogaj, da tudi če ne zgradimo ničesar drugega več, je to več kot dovolj. Poleg tega je štiri leta za naložbo v dveh državah izjemno malo časa. Ne želimo, da bi tu leto 2025 pričakalo gradbišče, zato se bomo te naložbe lotili takoj, že januarja prihodnjega leta."

Poleg financiranja je glavna skrb pridobivanje potrebnih dovoljenj za prenovo, ker bo potekala v dveh državah. Organizatorji upajo, da jim bo v veliko pomoč Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki že ima izkušnje s skupnimi naložbami v Sloveniji in Italiji. Ekipa, ki je pripravljala kandidaturo Nove Gorice in Gorice za EPK, resno računa na pomoč EZTS tudi na drugih področjih, saj je bila že zdaj močno vpeta v pripravo programa.

Veliko stvari pa bo treba obnoviti in urediti. Tu je Neda Rusjan Bric omenila Laščakovo vilo na Pristavi, ki jo je treba vsaj zaščititi pred propadom in obnoviti botanični vrt okoli nje. "Potem pa bomo morali dobiti denar za njeno obnovo in vanjo dati vsebine, ki smo jih tudi že predvidevali. Potem je tukaj še Ekscenter, nekdanji Daimond, kamor želimo dati kreativne vsebine, pa nekatere pomembne stavbe v Gorici in drugo. Cel kup je takih stvari, ki v resnici niso gradnja, ampak obnova ali pa dodajanje vrednosti nekim opuščenim in degradiranim površinam in stavbam."