Novogoriška kandidatura za EPK 2025 je nastala v sodelovanju s čezmejno Gorico. Kandidaturo so poimenovali Go! Borderless, Gremo! Brezmejno, njihov cilj pa je tudi urbanističen – biti kot eno mesto, čeprav z različnima kulturama. Napovedali so, da bodo samo v letu 2025 pripravili več kot 600 kulturnih dogodkov in več kot 60 projektov z raznolikimi partnerji. V okviru projektov se bodo povezovali z 251 partnerji, ki poleg Slovenije prihajajo še iz 34 drugih držav.
Za še pestrejšo povezanost dvojice mest
Obe Gorici sta že sicer izjemno povezani, s projektom EPK pa bi lahko dosegli še veliko več, kar se je izkazalo že med pripravo kandidature. Na kulturnem področju je poznavanje obeh kultur ob državni meji še vedno majhno, saj "ne poznamo jezika drug drugega oz. ga vsaj ena stran ne pozna," je pred časom povedala vodja novogoriške kandidature Neda Rusjan Bric.
V Novi Gorici so razglasitev EPK-ja 2025 pričakali na skupnem trgu obeh Goric, na Trgu Evropa, kjer so skupno že proslavili vstop Slovenije v Evropsko unijo. Veselje ob razglasitvi je bilo nepopisno, na njem pa so sodelovali člani občinskih oblasti iz Nove Gorice in Gorice:
Trg Evrope kot "epicenter programa"
Pred današnjo spletno razglasitvijo so se oglasili iz slovenskih mest, ki so oddala kandidaturo. Novogoriški predstavniki so se tako oglasili s Trga Evrope, ki povezuje obe mesti. Vodja kandidature je dejala, da ta trg predstavlja tudi središče programa in so ga poimenovali tudi "epicenter programa. Epicenter v smislu sprememb, ki naj bi jih prinesel naziv EPK 2025 v naši dve mesti. Naš moto je Go! Borderless, torej Gremo! Brezmejno. Tukaj ne mislimo zgolj na mejo, temveč na vse meje na tem svetu, za katere nočemo, da bi še obstajale." Ob razglasitvi pa je povedala, da jo prevevajo neverjetni občutki in da hkrati upa, da jim bo uspelo jutri vsaj nekoliko počivati ‒ nato bodo nadaljevali delo, tako kot so si ga začrtali v zapisanem načrtu.
Predsednica sveta neodvisnih strokovnjakov za izbor EPK-ja Cristina Farinha se je ob razglasitvi med drugim zahvalila vsem mestom, ki so oddala kandidature, za njihovo "motivacijo, trud in fleksibilnost, da so kljub tem nestanovitnim časom nadaljevala svoja prizadevanja." Ekipe so se prav tako potrudile, da so bili lahko izvedeni ogledi mest prek spleta in tudi sestankovali so na ta način.
"Vsa mesta so se v svojih kandidaturah lotila pomembnih in dejanskih evropskih vprašanj, kot so solidarnost, meje, podnebne spremembe in tudi transformacije na splošno. Zelo nas veseli, da smo se poglobili v te razprave z mesti, čeprav so potekale na daljavo. Pandemija nam je pokazala, da je kultura bistvenega pomena za naša življenja in se je izkazala kot naša spremljevalka v časih zaustavitev javnega življenja, saj smo se zatekli h knjigam, glasbi, filmom," je še dejala Cristina Farinha.
Opomnila je, da pa je po drugi strani prav kulturni sektor tisti, ki ga je trenutna kriza zelo prizadela. "Naziv EPK je dobra priložnost za to, da se v Sloveniji nahrani kultura. Zato upam, da bodo pri tem sodelovala vsa slovenska mesta, ne glede na izbiro zmagovalca, saj gre za EU-iniciativo na nacionalni ravni," je še pozvala predsednica sveta neodvisnih strokovnjakov za izbor EPK-ja.
Tudi župana obeh Goric na Trgu Evrope
"To pomeni, da imata Gorici kot enotno urbano območje priložnost, da postaneta prestolnici in pomembna točka v Evropski uniji. Leta 2025 bo celotna pozornost usmerjena v goriško območje, ki je tudi središče čezmejne regije. Osvojitev naslova je namreč priložnost za celotno regijo, ki ima svojo čezmejno dimenzijo. Obe Gorici bosta prva prestolnica neke regije, ki se razteza čez dve državi," je po razglasitvi dejal župan Nove Gorice Klemen Miklavič.
Podčrtal je še, da bosta Nova Gorica in Gorica leta 2025 prva prestolnica na svetu v dveh državah. "To je izjemnega pomena. Vsa Evropa nas bo gledala in pokazati želimo, da ima smisel, da smo povezani prek državnih meja, da rastemo skupaj in združimo resurse, kajti skupaj imamo veliko bogastvo."
Župan Gorice Rodolfo Ziberna pa je dejal: "To zmago posvečam občanom, ljudem tega edinstvenega ozemlja, ki so toliko trpeli, a jim je uspelo odreagirati tako, da so ustvarili boljšo prihodnost za mlade. Biti Evropska prestolnica kulture nam bo omogočilo pridobiti nove človeške in finančne vire za razvoj gospodarstva in zaposlovanja naših mest s pomočjo kulturnih, pa tudi urbanističnih in gospodarskih pobud."
EPK krepi skupne evropske vrednote
Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je pred razglasitvijo izbora poudaril, da se je treba zavedati, da sta kulturni in ustvarjalni sektor med najbolj prizadetimi v pandemiji ter da je treba v teh okoliščinah še naprej sodelovati v podporo svoji kulturni skupnosti. Pobuda EPK po njegovih besedah igra ključno vlogo pri krepitvi naših skupnih kulturnih vrednot, povezovanju občinstva s svojimi kulturnimi potmi in vdihu novega življenja v mesta tako zdaj kot tudi po koncu pandemije.
"Poražencev" ni
Kultura ima moč združevanja ljudi iz različnih skupnosti v iskanju svežih rešitev in kreativnih pristopov, je poudaril Stančič in dodal, da EPK utelešajo naše skupne evropske vrednote, na katere moramo biti ponosni in jih hkrati deliti s preostalim svetom. Kot je še dejal, poraženca, ne glede na to, katero mesto bo izbrano, ne bo ter da mora vsako mesto, ki se je potegovalo za imenovanje, graditi na zagonu, ki ga je ustvarila njegova kandidatura. V ožji izbor za EPK 2025 so se sicer uvrstili še Ljubljana, Ptuj in Piran.
Državna sekretarka ne ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc pa je poudarila, da se je Nemčija prva podala na virtualno izkušnjo izbora EPK-ja. Slovenija ji je v tem sledila in poskušala poskrbeti za čim boljšo predstavitev ter je skupaj z Nemčijo postavljala standarde pri virtualnem izboru EPK-ja in v novi realnosti spremenjenega sveta.
Iz izkušenj predhodnih prestolnic je po besedah državne sekretarke razvidno, da ima EPK številne potencialne koristi za vsa mesta, že sam natečaj za EPK pa ima pomemben učinek za krepitev novih in učinkovitejših razvojnih strateg tudi v mestih, ki niso izbrana. Med podatki, ki jih je v svojem evalvacijskem poročilu predstavil EPK Maribor 2012, pa po njenih besedah izstopa podatek, da je bilo obiskovalcev in gledalcev, povezanih z dogodki EPK-ja, skoraj 4,5 milijona.
Najpomembnejša pobuda EU-ja na področju kulture
Kandidatura za naziv EPK je imela ves čas polno in nedeljeno politično podporo v obeh Goricah, celotni severnoprimorski regiji in deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Čestitke je Novi Gorici namenil tudi minister za kulturo Vasko Simoniti, ob čemer je izrazil izredno veselje, saj gre za čezmejno sodelovanje dveh mest. Spomnil je, da je bila prav Nova Gorica mesto, ki je bilo središče ob vstopu Slovenije v EU. Dodal je, da gre nemara tudi na simbolni ravni za neko zavezo, da se bo Nova Gorica skupaj z Gorico umestila na zemljevid Evrope kot uspešno, kulturno ozaveščeno mesto.
EPK je najpomembnejša pobuda EU-ja na področju kulture. Njeni začetki segajo v leto 1985, ko so na pobudo takratne grške ministrice za kulturo Meline Mercouri evropski ministri za kulturo sprejeli resolucijo o letni organizaciji evropskega mesta kulture. Leta 1999 je bila sprejeta odločitev o preimenovanju pobude v Evropsko prestolnico kulture.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje