Biro Bevk Perović arhitekti so izvedli zelo subtilno prenovo, ki ohranja gabarite in lupino stavbe Edvarda Ravnikarja, nekoliko drugače pa so definirali organiziranost razstavne etaže. Foto: Moderna galerija
Biro Bevk Perović arhitekti so izvedli zelo subtilno prenovo, ki ohranja gabarite in lupino stavbe Edvarda Ravnikarja, nekoliko drugače pa so definirali organiziranost razstavne etaže. Foto: Moderna galerija
Zoran Mušič: Domov (motiv s Korčule) (1938)
Razstava, ki bo kot prva na ogled v prenovljeni Moderni galeriji, podrobneje predstavlja tudi manj znano zgodnje obdobje Zorana Mušiča oziroma njegova dela iz tridesetih let. Foto: Moderna galerija
Moderna galerija (prenovljeni prostori)
Prenova je obsegala tudi zelo kompleksno sanacijo protipotresne varnosti, saj prej stavba ni ustrezala zahtevanim standardom. Foto: Moderna galerija
Zoran Mušič: V fotelju (1996)
Razstavo okoli 140 del sklepa eno zadnjih Mušičevih del, avtoportret s konca devetdesetih. Foto: Moderna galerija

Razstava Zoran Mušič v javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji, katere častni pokrovitelj bo predsednik Republike Slovenije Danilo Türk, bo uvedla novo obdobje delovanja Moderne galerije, ki ga bo po besedah direktorice Moderne galerije Zdenke Badovinac zaznamovalo kakovostnejše delo zaradi prenovljenih in tudi novih prostorov, ki jih bo ustanova v obliki novega muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi morda dobila že naslednje leto. Prenova prostorov originalnega doma Moderne galerije, torej stavbe Edvarda Ravnikarja, je potekala pod nadzorom biroja Bevk Perović arhitekti, ki je ohranil vse elemente Ravnikarjevega objekta, na novo pa je z minimalnimi posegi v izvirni tloris redefiniral razstavni prostor, ki prvič deluje kot sklenjena celota.
Triletna prenova je po besedah ministrice za kulturo Majde Širca stala nekaj čez 4 milijone evrov, vendar pa sme država pričakovati, da bo nekaj denarja že kmalu dobila nazaj. Pogodba z izvajalcem del, podjetjem Vegrad, je namreč vsebovala klavzulo o plačilu tako imenovanih penalov oziroma odškodnine, če prenova ne bo potekala povsem po načrtu. Zaradi zavlačevanja del, zaradi katerih so Moderno galerijo prizadeli izpad prihodkov ter dodatni stroški za najem nadomestnih prostorov, bo moral Vegrad državi, ki je v obnovo investirala, vrniti desetino vrednosti projekta.
Mušič pogleda samega sebe in odloži čopič
Preden nekaj več vrstic namenimo prenovljeni stavbi, razkrijmo nekaj več podatkov o uvodni razstavi, katere kustosinja je Breda Ilich Klančnik in ki jo postavlja akademski slikar Žarko Vrezec. Razstava Zoran Mušič v javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji je retrospektivnega značaja in odkriva Mušičevo delo od najzgodnejših del – najstarejše delo je datirano v leto 1934 - do sklepnega segmenta Mušičevega opusa oziroma do avtoportreta v poznih devetdesetih, po dovršitvi katerega je Mušič počasi odložil čopič in paleto.
Razstava, ki tokrat izpušča Mušičev grafični opus, sicer nakazuje tudi vez Mušiča z evropsko sceno. V tem pogledu je poudarjena oseba Zorana Kržišnika, ki mu je razstava tudi posvečena. Navezavo na Kržišnika, dolgoletnega direktorja Moderne galerije, ki ga je z Mušičem vezalo 50-letno prijateljstvo, najodločneje vzpostavlja katalog, ki spremlja razstavo in ki je predvsem s strokovnega vidika skoraj takšnega pomena kot sama razstava. Prvi del kataloga namreč predstavlja dve Kržišnikovi besedilo o Mušiču, tudi tisto, s katerim je Kržišnik v ugledni reviji Art International v šestdesetih pisal o Mušiču in ga tako še pred Mušičevo prebojno razstavo v njegovi pariški galeriji predstavil svetu. Sto barvnim reprodukcijam nato sledijo besedila, napisana posebej za katalog, in tudi nova Mušičeva biografija Gojka Zupana, ki prinaša popravke nekaterih dolgo kot resnično privzetih napačnih dejstev o Mušičevem življenju. Razstava bo sicer temeljiteje predstavljena pred odprtjem, kot njen pomemben poudarek pa Ilich Klančnikova izpostavlja osvetlitev zgodnejših Mušičevih del, ki nam ponujajo Mušičevo videnje železniških postaj ter njegove poglede na Ljubljano in Maribor.
Stalna zbirka na ogled spomladi
Mušičeva dela ne bodo zavzela celotnega razstavnega prostora Moderne galerije, saj ta tudi po prenovi ohranja že uveljavljeno 'strategijo', da polovico prostora namenja stalni zbirki, polovica prostora pa je rezervirana za tematske razstavne projekte. Zdenka Badovinac odprtje stalne zbirke napoveduje za pomlad, medtem ko naj bi drugi del stalne zbirke po idealnem scenariju morda lahko začeli spoznavati že konec naslednjega leta. V mislih imamo zbirko sodobne umetnosti, ki bo razstavljena v novem muzeju sodobne umetnosti in ki je veliko bolj mednarodno zasnovana kot zbirka umetnosti 20. stoletja. Majda Širca je ob rezimeju obnove Ravnikarjeve stavbe povedala, da je priprava dokumentacije za novi muzej na Metelkovi že končana, zaradi česar bi lahko prenova objekta stekla že letos. Vrednost naložbe se približuje 9 milijonom evrov, vendar pa je Moderni galeriji uspelo pridobiti evropska sredstva, zato bo projekt državni proračun obremenil le za 2,5 milijona evrov.
Nujna protipotresna sanacija stavbe
Obnova Moderne galerije je potekala strogo znotraj gabaritov, ki jih je definiral že Edvard Ravnikar, po čigar načrtih so Moderno galerijo gradili od leta 1938. Ključen del prenove ostaja očem pravzaprav neviden, saj je bil najkompleksnejši poseg, kot pove Matija Bevk, protipotresna sanacija stavbe. Drugi izziv prenove pa je bilo iskanje možnosti za nove prostore znotraj obstoječe lupine. Po prenovi tako Moderna galerija v kletni etaži dobiva nov avditorij za predavanja, po sklepu ekipe prejšnjega ministra za kulturo Vaska Simonitija, ki je prepovedal gradnjo gostinskega lokala ob galerijskem objektu, pa so v kleti uredili tudi bar.
Srce galerije in možnost, razstavo si ogledati v krogoteku
Prenovljeno galerijo zaznamuje drugačna organizacija prostorov. Kot nekakšno srce objekta je vzpostavljeno novo centralno jedro, v katerem bo tudi muzejska trgovina in iz katerega bo mogoč dostop v vse razstavne prostore. Ti so po novem povezani v organsko celoto, saj je biro Bevk Perović arhitekti med drugim vzpostavil krožno pot okoli razstavne etaže, iz katere je mogoč pogled v vse razstavne sobane tega sicer po Bevku klasično zasnovanega razstavnega paviljona. Zaradi reorganizacije prostorov je iz Moderne galerije sicer 'izrinjena' knjižnica, ki bo začasno delovala v Tobačni tovarni, pozneje pa naj bi skupaj z arhivom svoj stalni domicil dobila na Metelkovi.
Prenova je torej končana, a to ne pomeni, da se v Moderni galeriji ali ob njej razen razstavnega programa ne bo nič dogajalo. Ekipa Moderne galerije, katere delo je že tradicionalno zaznamovano tudi s pomanjkanjem sredstev in z dolgoletnim pomanjkanjem primernih delovnih prostorov, namreč še vedno razmišlja o tem, da bi morda v prihodnje ob njej vendar zrasel manjši lokal, ki bi Moderno galerijo vzpostavil kot 'zaresen' objekt izobraževanja in druženja.