Kodeks je med 23. in 28. septembrom na ogled v posebni vitrini na razstavi Hranimo misli – že 250 let, na kateri v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) prek zgodb, dokumentov, fotografij in raznovrstnega gradiva obiskovalcem ponujajo sprehod skozi 250 let dolg razvoj knjižnice.

V NUK-u hranijo 118 od 285 ohranjenih folijev
Ta dragoceni dokument je v 20. letih 19. stoletja odkril profesor univerze v Vilni M. K. Bobrovski v Supraseljskem samostanu blizu Belostoka v Zahodni Rusiji. Od nekdanjega kodeksa, ki je zdaj razdeljen med Varšavo, Sankt Peterburg in Ljubljano, se je ohranilo 285 folijev, od tega v Ljubljani 118, kjer jih v NUK-u hranijo od leta 1845. Kodeks je od leta 2007 uvrščen na Unescov seznam Spomin sveta.

Slovani in prevzem pravoslavnega krščanstva
Za Supraseljski kodeks med drugim velja tudi, da je starejši od znamenitega Ostromirovega evangeliarja, ki datira v leto 1056 oz. 1057. Kot eden najpomembnejših ohranjenih rokopisov v stari cerkveni slovanščini je tudi glavni vir za študij tega jezika, pisave in kulture. Dokument hkrati predstavlja eno najzgodnejših pričevanj o prevzemu pravoslavnega krščanstva pri Slovanih.

Pomembna vloga, ki jo je odigral Jernej Kopitar
Rokopis so s svete gore Atos, kjer so se slovanski kodeksi zbirali na začetku 11. stoletja, prenesli v novonastali samostan v Supraśl na vzhodnem Poljskem, kjer so ga hranili več stoletij, dokler ga ni profesor Bobrovski odkril torej na začetku 19. stoletja.

Bobrovski je leta 1838 zadnji del kodeksa izročil slovenskemu jezikoslovcu, znamenitemu slavistu in bibliotekarju Jerneju Kopitarju na Dunaju ter ga zaprosil za prečrkovanje iz cirilice v latinico. Kopitar je kodeks v celoti prebral, ga datiral, popisal njegov jezik in vsebino ter ga ročno prepisal v skoraj popolnoma enaki velikosti, so še sporočili iz NUK-a, kjer kodeks hranijo v Kopitarjevi zbirki slovanskih kodeksov.