Zaradi širokega in zvestega občinstva je ta žanr obveljal za zelo varno naložbo studiev in producentov, ki za najbolj znane naslove mirne duše prekoračijo zloglasno mejo dvesto milijonov dolarjev. Tveganje je minimalno, rezultat pa so tehnično do potankosti dovršeni spektakli z vrhunsko zvezdniško zasedbo in preizkušenim režiserjem, ki odsevajo trende in zmogljivosti industrije konvencionalnega razvedrilnega filma.

In prav takšen je tudi Možje X: Dnevi prihodnje preteklosti, že sedmi iz vrste celovečercev, postavljenih v univerzum stripovske predloge Možje X, ki jih je davnega leta 1963 ustvaril znameniti stripovski avtor Stan Lee. Mutanti z različnimi posebnimi močmi so z Leejevim Hulkom, Iron Manom, Thorom in številnimi drugimi zdaj že klasičnimi stripovskimi franšizami založbo Marvel dvignili na sam piedestal popularne stripovske publicistike in onkraj. Marvel je danes namreč korporacija z lastnim filmskim studiem, ki ima v tem trenutku že jasno začrtano strategijo produkcije filmov vse do leta 2028.

Skratka, nič ni več prepuščeno naključju, in čeprav je novi film Možje X s podnaslovom Dnevi prihodnje preteklosti po pričakovanjih razkošna akcijska zabava, zna hkrati s svojo globino ter premočrtnostjo na nekaterih mestih prijetno presenetiti tudi tiste bolj pedantne ljubitelje stripa.

Bryan Singer, ki se je kot režiser podpisal tudi pod prva dva filma iz serije Možje X, dobro pa ga poznamo tudi po klasiki Osumljenih pet, je svoje delo opravil suvereno, s samozavestnimi izleti v posrečena slogovna poigravanja. Tudi scenarij po istoimenski vrsti zgodb iz leta 1981 je spodoben. Profesor X in Magneto pošljeta Wolverina iz mračne prihodnosti v preteklost, da bi njuni mlajši različici posvaril in pravočasno preprečil genocid nad mutanti.

Pripoved gledalca večji del filma ne podcenjuje, temveč ga potopi v bogato vesolje stripovske predloge, brez nepotrebnih uvodov in vnovičnih predstavitev likov. Še pristnejšo izkušnjo omogoči dejstvo, da film vsaj do sklepne zadnje tretjine več stavi na dramo in razvoj odnosov ter motivacij, kakor na prazne akcijske prizore.

Obenem pa delo na interpretativni ravni odlikuje večno aktualna tema marginalizacije posameznih družbenih skupin, ki jih odriva uveljavljeni družbeni red. Te predstavljajo ravno mutanti, ki se tako ali drugače borijo za svoj prostor pod soncem, enake pravice in obstoj v sožitju. Vrhunski spektakel z vsebino.

Matevž Jerman, iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija, Radia ARS.