Premiera tega edinstvenega glasbeno-gibalnega dogodka, ki je nastal v koprodukciji Cankarjevega doma in Zavoda Exodos, je bila v torek. Predstava je ena od največjih odrskih produkcij, ki bodo letos predstavljene na slovenskih odrih.

Preplet glasbe, plesa in luči
Predstavo zaznamuje svojevrstno sodelovanje glasbenikov in plesalcev. Nenavadna glasba slovenske tolkalske zasedbe The Stroj namreč ustvarja podlago za gibalni izraz sodobnih plesalcev; glasbo pa je nadgradila še zvočna manipulacija izpod peresa Alda Ivančiča. Da pa bi uprizoritev gledalce še bolj pritegnila, spremlja celotno dogajanje na odru tudi zanimiva igra luči, ki ustvari čarobno vzdušje. Koreografija pa je delo Uroša Belantiča.

Kjer se umetnost rodi iz čistega užitka
"Začasno avtonomna cona (ZAC) zajema navdih iz esejev Hakima Beya, ki pravi, da je ZAC "edini mogoči prostor in čas, v katerih se umetnost lahko zgodi iz čistega užitka kreativne igre."

S plesom predstaviti minljivost
Matej Kejžar, ki je poskrbel za koreografijo, je povedal, da so ga pri oblikovanju predstave kot koreografa zanimale predvsem teme, kot so minljivost, skrajnost v emotivnih stanjih in androginost. Njegove ideje pa so poleg njega skušali uprizoriti Boštjan Antončič, Leja Jurešič, Jasmina Križaj in Tina Valentan.

Iz alternative v Cankarja
Končna glasbena podoba predstave je delo Alda Ivančiča, ki je ena od osrednjih osebnosti na slovenskem glasbenem prizorišču. Poleg tega, da je deloval kot član kultne glasbene zasedbe Borghesia, je sodeloval tudi pri oblikovanju glasbe za nekaj slovenskih filnov (V leru, Varuh meje). Deluje pa tudi kot producent.

Dnevnik o nastajanju predstave Začasno avtonomna cona si lahko preberete tukaj.