Praizvedba prve različice enega prvih večjih romantičnih baletov je bila leta 1832 v Parizu v koreografiji Filippa Taglionija, ki je balet ustvaril za svojo hčer Marie Taglioni. A se je do danes ohranila le različica v koreografiji danskega baletnega mojstra Augusta Bournonvilla (1805-1879), ki je bila ustvarjena posebej za tedaj mednarodno priznano dansko balerino Lucile Grahn. Premiera Bournonvillove različice na glasbo mladega skladatelja Hermana Severina Loevenskiolda je bila leta 1836 v Köbenhavnu.

Eden izmed brezčasnih baletov
Bournonvillu ostaja zvesta tudi mariborska različica v koreografiji Karine Elver, za katero je bila Silfida ena prvih baletnih predstav, v katerih je nastopala kot majhna deklica. Po njenem mnenju gre za enega brezčasnih baletov, za zgodbo o nemogoči ljubezni med nadnaravnim bitjem in naivnim škotskim mladeničem, tudi zato, ker obravnava nekatere večne teme, kot je hrepenenje po drugačnem, neznanem, boljšem od vsega, kar človek že ima.

"Bournonvillova La sylphide je po mojem mnenju eden izmed resnično brezčasnih baletov prav zaradi tega, ker obravnava nekatere večne teme, kot denimo hrepenenje po nečem (oziroma nekom) drugačnem, neznanem, boljšem od vsega, kar človek že ima, med pomembnimi temami pa je tudi opozarjanje na posameznikovo odgovornost, od katere marsikdo beži, pri tem pa sploh ne (pred)vidi (tragičnih) posledic svojega ravnanja. V tem pogledu lahko interpretiramo vlogo čarovnice Madge kot višjo silo, tj. kot 'Posledico' oziroma kot temno, uničujočo plat škotskega mladeniča Jamesa (ali morda celo kot njegovo resničnost), medtem ko je Silfida poosebitev njegovih iluzij ter vere v strast in ljubezen. Ko je James prepričan, da so se njegova pričakovanja in vera v ljubezen uresničili, se vse izkaže kot iluzija, ki izpuhti v zrak kot prah med njegovimi prsti," je o baletni predstavi dejala Elverjeva.

Vlogo Silfide bosta odplesali Catarina de Meneses in Asami Nakashima, vlogo Jamesa pa Yuya Omaki in Ionut Dinita. Med drugim nastopajo še Tijuana Križman Hudernik, Branka Popovici, Filip Jurič, Alexandru Pilca, Tanja Baronik in Klavdija Stanišič.

Simfoničnemu orkestru SNG-ja Maribor dirigira Simon Robinson, scenografija in kostumografija sta delo Mikaela Melbyeja.