Oglas
V resnici bi morali zapisati ena, a predstava Stroj Hamlet je prinesla v eno delo povezani drami Hamlet Williama Shakespearja in Hamletmaschine Heinerja Müllerja. Dramski predlogi, ki izvirata iz dveh povsem različnih kulturnih svetov (renesančnega in postmodernega), je v celoto povezal režiser Samo M. Strelec. Strelec se je tokrat drugič srečal s postmodernim izrazom nemškega dramatika. Pred leti je na Reki že režiral Müllerjevo dramo Quartett.
(Ne)spoštovanje dramatikov
Heiner Müller se je pogosto loteval raziskovanja dediščine slovitih dramatikov. Podobno kot Bertold Brecht si je upal poseči v besedila, ki so skoraj stalnica repertoarja evropskih in ameriških gledaliških hiš. Posegi so bili pogosto tako siloviti, da so skoraj "zmaličili izvirnik" in oblikovali domala povsem novo dramo.
Kdo je razkrival slpletke na danskem dvoru?
V mariborski gledališki hiši se je režije Shakespearjevega Hamleta prvi lotil Valo Bratina, ki je leta 1925 tudi odigral naslovno vlogo. Čez devet let mu je sledil Vladimir Skrbinšek, čigar korak je po odru vodil režiser Jože Kovič. Tretji režiser Hamleta je bil Fran Žižek; vlogo je namenil Stanku Potisku. Danski princ je o prividih in resničnih osebah na mariborskem odru zadnjič razmišljal leta 1990. Njegove besede je izrekal Branko Šturbej, predstavo pa je režiral Tomaž Pandur.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje