Na odru Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) bo zaživela drama norveškega pisatelja Arneja Lygreja z naslovom Čas za veselje, igra o medsebojnih odnosih, ki se ukvarja z vprašanji, kdo smo drug drugemu, kako dojemamo sebe in se vzpostavljamo v odnosih s svojimi bližnjimi, so zapisali na spletni strani MGL-a. "Govori o vsem, kar je v odnosih lepo in težko, pa naj gre za ljubezenska razmerja, družinske in prijateljske vezi ali zgolj naključna znanstva."
Premiera predstave Čas za veselje
O osamljenosti, razhajanju in pripadnosti
V igri spremljamo glavnega igralca Aksla, čigar edina želja je izginiti. Zapustiti namerava dom, ljubimca, mesto, v katerem je odraščal, starše in sestro. Spakiral je stvari, se usedel v avtomobil in odpeljal, nato pa se je ustavil ob robu ceste. Ne more oditi, ne da bi se poslovil od mame in sestre, ki v tem trenutku sedita na klopi ob reki poleg pokopališča. V družbi soseda, noseče gospe, žalujoče vdove in Akslove družine se začnejo razkrivati njihove usode, zaradi česar ne more oditi.
Psihološki realizem, ki si ga je Arne Lygre izbral kot osnovni pripovedni slog, je samo zunanja plast besedila, ki je ves čas prežeto z absurdnim, bizarnim humorjem ter globokim občutjem melanholije in 'teže sveta', ki jo dramatikove osebe nosijo na svojih ramenih, ne da bi se dovolj zavedale tega bremena.
"To, kar me je v postavitvi Lygrejeve predloge zanimalo veliko bolj od narativa družinske drame, so razpoke v tem narativu, ki celoti dajejo popolnoma nove razsežnosti in nam razkrivajo groteskno ozadje sodobne zahodne družbe," je zapisala režiserka predstave Anja Suša. Predstava, ki na videz govori o družinskih odnosih, v resnici izpostavlja družbo, ki se je iztirila in v kateri stopnja odtujenosti in osamljenosti narašča ter se "podivjano in panično vrti v krogu in reproducira lastno neavtentičnost". Po režiserkinih besedah igra intimnih odnosov zajema družbo, ki je polna tesnobe, strahu pred predstavitvijo, opazovanjem, analizo in presojo.
Svoja čustva vedno pogosteje izrazimo z digitalnimi podobami, ki izražajo trenutna razpoloženja, še pravi Suša. Po njenih besedah tudi gledališče deluje na področju semiotike in iskanja primernih simbolov, zato imata računalniški in družbeni svet kot performativna prostora veliko skupnega. Po besedah dramaturginje Petre Pogorevc igra med drugim raziskuje, kako umetna telesa delujejo v gledališču, saj je "umetna inteligenca prisotna v različnih sferah našega življenja, med drugim tudi v umetnosti, gledališču in igri".
Drama iz leta 2021 na seznamu uspešnic evropskih gledaliških odrov
Arne Lygre je eden najuspešnejših sodobnih norveških pisateljev in dramatikov. Rodil se je leta 1968 v obmorskem Bergnu, ki je za Oslom drugo največje mesto v državi in velja za prestolnico slikovitih norveških fjordov. Preden se je posvetil dramatiki in gledališču, se je ukvarjal z igro in pisanjem proze. Za zbirko kratkih zgodb Pravi čas (2004) je prejel prestižno norveško literarno nagrado brage, izdal pa je tudi romana Zadnji obraz in Moj mrtvec (2009). V gledališču je debitiral leta 1998 z dramo Mama in jaz in moški, odtlej pa je napisal več kot deset iger, ki so bile prevedene v številne tuje jezike ter uprizorjene na evropskih in svetovnih odrih. Slovensko občinstvo ga pozna po uprizoritvi igre Izginem (2011), ki jo je leta 2021 uprizoril Jaka Smerkolj Simoneti (AGRFT in Glej). Zanjo je Lygre leta 2012 prejel Ibsenovo nagrado, za dramo Dopustim ti, da si pa leta 2017 nagrado Hedde Gabler.
"Lygre, ki teme sočutja, sobivanja in spopadanja s pritiski sodobnosti zasleduje v skorajda vseh svojih dramskih besedilih, zelo jasno usmerja olajšanje teh stisk v medčloveške odnose. Stiki – družinski, prijateljski, ljubezenski pa tudi čisto naključni in mimobežni – predstavljajo predahe. Trenutke osvoboditve, ko nas pogovor prisili, da smo v celoti 'tam'. V Času za veselje pa žanrsko izrazito izmuzljivi dialogi neprestano preizprašujejo tudi to enačbo, saj so lahko prav ti odnosi sočasno tudi izvori teh istih stisk, ki jim skušamo ubežati. Aksle, David in vsi, ki ju obdajajo, tako skozi izčiščene na videz popolnoma preproste situacije razprostirajo kompleksne krajine človeškosti," je v gledališkem listu zapisal Smerkolj Simoneti.
Igralsko zasedbo predstave Čas za veselje sestavljajo Gal Oblak, Judita Zidar, Klara Kuk, Matevž Sluga, Mirjam Korbar, Nataša Tič Ralijan, Jaka Lah, Gašper Jarni in Filip Štepec. Dramsko besedilo je prevedla Marija Zlatnar Moe, scenograf je Igor Vasiljev, za kostumografijo pa je poskrbel Leo Kulaš. Avtor glasbe in oblikovalec zvoka je Val Fürst, lektorica Maja Cerar in oblikovalec svetlobe Boštjan Kos.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje