V napovedi so predstavo, ki jo je režiral Jernej Lorenci, opisali kot predstavo za očete in sinove. Na fotografiji iz vaje: Jure Tori (levo) in Aleš Šteger (desno). Foto: Cankarjev dom/Kristina Bursać
V napovedi so predstavo, ki jo je režiral Jernej Lorenci, opisali kot predstavo za očete in sinove. Na fotografiji iz vaje: Jure Tori (levo) in Aleš Šteger (desno). Foto: Cankarjev dom/Kristina Bursać

V Cankarjevem domu bo nocoj premiera pripovedovalsko-glasbene predstave Dedal po noveli Ikar pisatelja Aleša Štegra v režiji Jerneja Lorencija. V predstavi zgodbo o izgubi in notranji svobodi pripoveduje Šteger sam ob avtorski glasbi harmonikarja in skladatelja Jureta Torija.

Šteger predstave ne bi označil za gledališče, ampak za pripoved, ki poskuša z minimalnimi izraznimi sredstvi, kot je gestika, z besedilom in glasbo odpirati prostor domišljiji vsem tistim, ki se je udeležijo.

"Dedal je skrajšana verzija novele, ki se prvotno imenuje Ikar, čeprav je v centru te novele Ikarjev oče, izumitelj kril, ki so se stopile Ikarju, ko je poletel preblizu soncu, in so povzročile sinovo smrt. To spoprijemanje z vprašanjem izgube, s tem, kako prideš na čisto sam s sabo, je tudi osrednja tema te pripovedi, ki pa je izrazito čutna," je za STA pojasnil Šteger.

Kot so zapisali v CD, je Dedal zgodba o iskanju notranje svobode, o osvobajanju od preteklosti in osebnih travm ter zgodba o tem, kako spet postati človek po smrti ljubljene osebe. Foto: Cankarjev dom/Kristina Bursać
Kot so zapisali v CD, je Dedal zgodba o iskanju notranje svobode, o osvobajanju od preteklosti in osebnih travm ter zgodba o tem, kako spet postati človek po smrti ljubljene osebe. Foto: Cankarjev dom/Kristina Bursać

Pripoved gledalce popelje na mediteranski otok ob glasbi Torija, ki je nastala posebej za ta dogodek. Skupaj sta iskala določene podporne trenutke, kjer ne prevlada en ali drug izrazni momenttekst ali glasba –, da bi ustvarila "odprto polje, ki ga potem lahko poslušalci zapolnijo s svojimi čustvi, svojimi mislimi in s svojimi doživljanji". Pripoved je tako po Štegrovih besedah "nošena na krilih glasbe in obratno, glasba se ustvarja na krilih besedila, ki je govorjeno".

Besedilo pripovedi izhaja iz novele, ki jo je Šteger leta 2021 izdal v knjigi Bogovi se nam smejijo. V njej je združil šest novel, ki jih je napisal po antičnih mitih, vendar v obliki modernih zgodb. Besedilo sta z režiserjem Lorencijem med ustvarjalnim procesom skrajšala, ga iz preteklika prestavila v sedanjik, tako "da je ostalo res tisto, kar je njegova srž".

Aleš Šteger - odlomek iz besedila

Čutim, da spiš sen izčrpanosti in obupa, kamen.
A le v sanjah morda razumeš besede jezika, ki ga govorim.
Svoj jezik sem za zmeraj izgubil.
In svoje človeško ime.
Imam še črepinje preteklosti.
Ležijo na mojem dnu in me ne spustijo.
A kmalu bo prišel trenutek,
ko bom dokončno odletel s tega otoka
in pustil vse za sabo.

Postal sem človek,
ki že leta odhaja in ne zna oditi.

Aleš Šteger (desno) je z več kot šestdeset prevedenimi izvirnimi knjigami v več kot dvajset jezikov in mnogimi mednarodnimi nagradami eden mednarodno najbolj prepoznavnih slovenskih literatov. Šteger in Tori nastopata skupaj že vrsto let z interpretacijo Štegrove poezije. Foto: Cankarjev dom/Kristina Bursać
Aleš Šteger (desno) je z več kot šestdeset prevedenimi izvirnimi knjigami v več kot dvajset jezikov in mnogimi mednarodnimi nagradami eden mednarodno najbolj prepoznavnih slovenskih literatov. Šteger in Tori nastopata skupaj že vrsto let z interpretacijo Štegrove poezije. Foto: Cankarjev dom/Kristina Bursać

Šteger je z obema ustvarjalcema že sodeloval pri predstavi Moja vojna harmonika, ki so jo leta 2023 prav tako uprizorili v Cankarjevem domu, Šteger in Tori pa sta že pred tem nastopala skupaj z interpretacijami Štegrove poezije tako doma kot v tujini.

Premiera predstave bo nocoj ob 19. uri v dvorani Duše Počkaj. Ponovitvi bosta sledili 14. in 15. januarja.