Uprizoritev, v kateri slišimo pesmi makedonske pesnice Ane Bunteska, skozi sodobno dramsko opero, ki povezuje dramsko gledališče, video in glasbena izrazna sredstva, slika življenjsko pot violinistke od deklice, ki je hotela postati vrhunska glasbenica, pa je oče zapravil denar za njeno šolanje, do starke, ki še zmeraj išče svoj prostor pod evropskim nebom, potem ko je vse življenje preživela kot ulična glasbenica.

Kompleksen odnos s propadlim očetom, iskanje prostora v sodobni Evropi, ki se v vse večjem izključevanju obdaja z zidovi in vsakršnimi omejitvami, spominja na položaj številnih nadarjenih posameznikov, ki ta hip iščejo zavetje, v katerem bi lahko razvili svoje potenciale. Violinske strune v predstavi simbolizirajo kažipot, hkrati pa postajajo bodeče žice, ki glasbenico ovirajo na poti do želenega cilja.

Po režiserjevih besedah gre za "metaforično dramsko-glasbeno partituro, ki z lahkoto plava v glasbenih slogih od roka, popa, elektronske glasbe z globinskim občutjem cirkuškega zvoka do opere kot kulminacijske točke čustev in interpretacije obeh solistov".

Nečak je tudi skladatelj, scenograf in oblikovalec luči. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, kostumografija je delo Nataše Filipović, lektorica je Tatjana Stanič, avtor videa Marin Lukanović, koreograf pa Žigan Krajnčan.

Tudi beg pred odnosom s svojimi starši
Darja Dominkuš pravi, da predstava zajema vse, kar lahko doleti mlado osebo na njeni poti: od žalosti, jeze, eksistencialne krize do ovir. Barbara Cerar, ki bo odigrala umetnico, jo je označila za čustven vrtiljak, kjer potovanje z vlakom ni osredotočeno na opazovanje pokrajine, temveč na delčke iz preteklosti, pri čemer se mešajo hrepenenja, sanje, podzavest in spomini. Fürst, ki igra očeta, v predstavi prepoznava tudi obravnavo bega pred travmatičnim odnosom, ki ga imamo s svojimi starši verjetno vsi.

Na gostovanjih
Predstavo, ki je koprodukcija ljubljanske Drame in gledališča Moving Music Theatre iz Bitole, so predpremierno predstavili na majskem Drama festivalu, junija je na Infant festivalu v Novem Sadu prejela drugo nagrado za najizvirnejše raziskovanje enega izmed segmentov gledališkega jezika, avgusta pa je gostovala na Ohridskem poletju. Vabila za gostovanje pa so gledališčniki prejeli tudi z Dunaja, iz Minska, Seula in Beograda.