SNG Drama Ljubljana bo v sezono 2024/25 vstopila v nadomestnih prostorih L56 na Litostrojski cesti. Te so preuredili po načrtih biroja Vidic Grohar arhitekti.

"V velikih, sonaravno grajenih mestih imajo vsi ljudje primerljivo dober dostop do javnih programov in se jim ni treba za vsako stvar voziti v mesto, kar je neekološko," je o urbanistični prednosti začasne selitve ljubljanske Drame povedal arhitekt Jure Grohar. "Sam živim za Bežigradom in sem zdaj v Drami nekaj minut prej, kot sem bil na prejšnji lokaciji. S tem programom smo začeli osmišljati pozabljeno, morda celo degradirano območje Ljubljane. Mesto se je s tem spremenilo v pozitivnem smislu, postalo je zanimivejše in privlačnejše. Pomembni javni programi se lahko zgodijo še kje drugje kot v strogem središču. Ljubljana bi lahko imela milijon prebivalcev, pa bi bila še vedno malo provincialno mesto, če bi vsi njeni javni programi potekali samo v središču mesta."

Skupna površina začasnih nadomestnih prostorov Drame meri 4230 kvadratnih metrov in obsega dvorano L56 in dele sosednjih, z njo povezanih objektov. Na novo sta bili zgrajeni dvorani Velikega odra in Male Drame, ki imata vsaka svoj dostop in svoje preddverje z garderobami in sanitarijami za obiskovalce.

"Pomembno je bilo, da ima vsak od prostorov lasten, specifičen značaj, skupaj pa ustvarijo mali univerzum v Litostroju," pojasni Grohar. "Sam razumem gledališče kot univerzum v malem in temu smo se skušali približati."

Obiskovalec se v preddverje Velike dvorane sprehodi skozi avlo, oblečeno v klasične rdeče zavese, ki pred oči prikličejo arhetip gledališča. Kar ga pozdravi na drugi strani, je vse prej kot klasično: iz preddverja se bo v Veliko dvorano vzpel po enem od dveh "namenoma nenavadno obrnjenih stopnišč", kar naj bi že sami gesti prihoda gesti vdihnilo gravitas in, no, dramatičnost.

Sama dvorana na neki način ne skriva svoje provizoričnosti; Grohar ob tem izpostavi njeno "leseno prezenco". Lesene stene stopajo v dialog z rjavo-zlatimi odtenki tekstila in sedeži, ki so bili prineseni iz stare Drame. Prostor s tem prepletanjem starega in novega izgubi svojo anonimnost in privzame "specifičen, samosvoj karakter".

Vsaka luknjica priča o neki prejšnji zgodbi
Arhitekta sta namreč veliko razmišljala o tem, kako na Litostrojski 56 ustvariti program, ki je po svoji naravi začasen, in ob tem upoštevati ekološko komponento. Navsezadnje nista hotela ustvariti kupa odpadkov, ko se bo Drama nekoč – predvidoma po treh letih – izselila. "Zamislila sva si komunikacijska in servisna jedra projekta, ki so stalna, in pa določene prostore, ki so začasni; zanje smo uporabili material, ki ga bomo lahko pozneje reciklirali. Veliko razmisleka smo posvetili temu, iz česa bi bilo dvorano najbolje zgraditi,“ je pojasnila arhitektka Anja Vidic. "Namesto za kovino smo se odločili za les, ki ustvarja svojevrsten značaj prostora, obenem pa ga bo mogoče pozneje uporabiti za kaj drugega. Uporabili smo zavese in tekstile, ki so bili že prej v lasti L56, in poskušali iz njih ustvariti nove svetove. Če boste kje opazili luknjico ali znamenje, je to zato, ker so stvari že prej imele svoje zgodbe in zdaj ustvarjajo novo.“

V dvorani Velikega odra je na voljo 361 sedežev, v dvorani Male Drame pa sto sedežev. Za gledalce je urejena gledališka kavarna z zunanjo strešno teraso.

V primerjavi z Velikim odrom bo Mala drama obiskovalcem bolj znana: z Erjavčeve ulice v središču mesta so jo preselili v tako rekoč enaki podobi, kot jo je imela prej, vključno s sedeži, osvetljavo in drugo opremo. Še vedno torej temelji na sistemu "črne škatle" – preprost, črn prostor omogoča številne različne konfiguracije odra in interakcije z občinstvom.

Za element presenečenja v tem delu gledališča poskrbi foaje Male Drame: prostor je v celoti oblečen v igriv, lahkoten material, ki s svojo srebrno barvo predstavlja odmik od klasične rdeče zavese. Obiskovalec se počuti kot v ogromnem srebrnem kokonu, ki predstavlja svojevrsten napad na čute, zanimiv atribut pa so tudi luči, ustvarjene iz prezračevalnih cevi.

Pomembna pridobitev za igralski ansambel sta tudi kar dva vadbena odra. Na enem od njiju že stoji skoraj cela scenografija za Povišico francoskega dramatika Georgesa Pereca, ki bo v mali Drami premierno zaživela 4. oktobra. Po besedah ravnateljice Vesne Jurca Tadel je novi vadbeni oder velik krak naprej od dosedanjega Levega odra, kjer so igralci vadili na Erjavčevi.

"Pomembno je, da je kolektiv lahko ostal skupaj"
Jurca Tadel je na novinarski konferenci izrazila svoje zadovoljstvo ob tem, da se končuje naporno obdobje selitve. "Pred enim letom pogodba še ni bila podpisana, tako da je tako rekoč čudež, a danes že sedimo v tako lepo urejenih prostorih," je priznala.

Spomnila je na dolgotrajen proces iskanja ustreznih nadomestnih prostorov v času prenove matične hiše SNG Drama Ljubljana. "Obrnili smo se na vse na prvi pogled primerne institucije in dvorane. Za vsako se je izkazalo, da iz teh ali onih razlogov ni primerna – ali ne bi imeli dovolj terminov, dovolj prostora ali pa nismo našli skupnega jezika z lastnikom oz. upraviteljem. Tudi na Litostrojski smo najprej iskali samo prostor za Veliki oder, ker je veljalo, da bo Mala Drama domovala v Cankarjevem domu. Potem pa se je pokazala možnost, da bi se lahko v te prostore preselili v celoti, z vsemi svojimi programi in predvsem z vsemi zaposlenimi. Na Litostrojski smo lahko uredili popolnoma prenesen Veliki oder, na sosednjem traktu Malo dramo, med njima pa dva odlična vadbena odra; dobili smo tudi prostore, v katerih deluje uprava. Možnost, da se je celoten kolektiv skupaj preselil v eno stavbo, je za nas neprecenljiva. Če bi bili raztreščeni na več lokacij, bi to za nas predstavljalo nepremostljive logistične zaplete in programa ne bi mogli izvajati v enakem obsegu, kot ga tukaj."

Poslovnež Miran Boštic, predstavnik lastnika zgradbe in investitorja v prilagoditev prostorov za potrebe Drame, je spomnil, da je bila pogodba za najem prostorov podpisana oktobra 2023. Preurejanje prostorov za potrebe Drame je potekalo, kot je povedal, v slabih vremenskih razmerah (prva polovica letošnjega leta je prinesla ogromno dežja) in v "ubijalskem tempu", ki pa se je obrestoval, saj jim je uspelo prostore zagotoviti v "razmeroma nemogočem času". "Če tako hitiš, se to seveda pozna tudi pri finančni konstrukciji," opozarja Boštic. "Še pred dogovorom z Dramo smo v te prostore vložili približno tri milijone evrov, nato pa smo imeli še dodatna dva milijona stroškov za prilagoditev.“ S tem pojasnjuje visoko najemnino, ki jo mesečno plačuje Drama, odšteti mora kar 71.000 evrov bruto, kar je v javnosti sprožilo precej nezadovoljstva.

Poseg v javni prostor
Glavni vhod v dvorano Velikega odra je oblikovan kot manjši pokriti trg, k skupaj s klopjo ustvarja pročelje na ulici Alme Sodnik, vhod v Malo Dramo je oblikovan kot majhen ozelenjen trg s stopniščem in klančino.

Materialno in taktilno so oba vhoda opremili z grobim ometom, ki se je na tem objektu, tako Jure Grohar, uporabljal že v šestdesetih letih.

V Drami so veliko pozornost posvetili tudi dostopnosti. Kot je povedal pomočnik ravnateljice Luka Nabergoj, je mogoče do njih priti na več načinov – s kolesom, avtomobilom ali mestnim avtobusom. Tisti, ki bodo prišli z avtomobilom, bodo lahko brezplačno parkirali od Drami in na označenih mestih ob okoliških stavbah. Za potrebe obiskovalcev Drame bo prilagojen vozni red mestnih avtobusnih linij 3 in 18, poleg tega bo vsak dan, ko bodo na sporedu predstave, v večernih urah do središča mesta vozil poseben avtobus, namenjen obiskovalcem Drame.