Po besedah predsednika društva in umetniškega vodje Gora Osojnika novo "malo dvorano v mestu, namenjeno malim predstavam in majhnemu občinstvu", odpirajo, ker se je pokazalo, da obstajajo velike potrebe po takšnih prostorih. Kot so zapisali v društvu, novi studio "ni eden od t. i. tržnih produktov, ampak nam omogoča, da smo v stiku s svojim občinstvom tudi, ko nismo na ulici."

"Izvedli smo krajšo poskusno dobo in ugotovili, da je prostor zelo prijeten, tako za nastopajoče kot za gledalce, zato z novembrom začenjamo program," je napovedal Osojnik.

Gledališče Ane Monro je dvorano uredilo v svojih prostorih, ki so jih sprva uporabljali za pisarne, potem pa so jih deloma preuredili v vadbeni prostor. Po nepričakovani ukinitvi sredstev ministrstva za kulturo so se v okviru notranje reorganizacije odločili, da bi prostor za vadbo odprli še za občinstvo.

V prvi predstavi Tabletol bodo Manca Uršič, Silvia Viviani in Osojnik ponazorili različne in boleče resnične vsakodnevne situacije iz zdravstvenega okolja, do katerih lahko privede neustrezna komunikacija med zdravniki, medicinskimi sestrami in bolniki.

Kaj ponujajo naprej?

Decembra bodo gostili Gledališki pevski zbor z gledališko-glasbeno ulično uspešnico tega poletja Ups!, januarja bo na sporedu lutkovna predstava za male in velike Sosedi Teatra PolPet, februarja bo KUD LJUD uprizoril interaktivno predstavo za otroke Kako je nastal svet?, marca pa bo Anja Bezlova predstavila svoj "gledališki multipersonaž" Futraj moj ego.

Pobirali bodo prostovoljne prispevke
Kot na vseh dogodkih Ane Monro tudi za ogled predstav v Studiu GAM ne bo vstopnine, a v društvu "v skladu z uličnimi zakoni in tradicijo uvajajo izstopnino", kar pomeni, da bodo umetniki gledalce po koncu predstave nagovorili za prostovoljni prispevek. Ker studio sprejme okoli 40 obiskovalcev, pri Ani Monro naprošajo za predhodno rezervacijo obiska na društveni elektronski naslov.

Ob predstavitvi prostorov so spomnili, da v društvu delujejo tudi na področju vzgoje in izobraževanja. V tem duhu izvajajo programe neformalnega izobraževanja za umetnike, šolarje, strokovne pedagoške delavce in mentorje ter druge, ki delajo z mladimi ali skupinami. Gre za programe Šola sodobnih performativnih in uličnih umetnosti (ŠUGLA), Kultura po meri (ter iz njega izhajajoči program Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo) ter program Z gledališčem nad učence in dijake. "Prenos znanja in izkušenj je poleg organizacije festivalov danes najpomembnejši segment našega delovanja," še piše v sporočilu za javnost.