Mestno gledališče ljubljansko bo ob sobotnih večerih pod sloganom Gledališče na spletišče ponudilo nekaj predstav. To soboto bo na ogled prva epizoda štiridelne gledališke nadaljevanke Vranja vrata Nejca Gazvode.

Truplo v reki in prva slovenska nadaljevanka na odrskih deskah
Gledališka kriminalna nadaljevanka je nastala leta 2017, ko se je ob Gazvodovi asistenci takrat novega in unikatnega uprizoritvenega žanra lotil režiser Aleksandar Popovski. V nadaljevanki igrajo Bernarda Oman, Mirjam Korbar Žlajpah, Uroš Fürst k. g., Viktorija Bencik Emeršič, Mia Skrbinac k. g., Jure Henigman, Boris Kerč, Žan Koprivnik k. g., Tjaša Železnik, Lotos Vincenc Šparovec in Karin Komljanec.

Sobotni prvi epizodi bodo na kanalu YouTube MGL sledile še preostale tri, vse do 21. novembra. Za vse zamudnike bodo pripravili tudi ponovitve, ki bodo na sporedu vsak ponedeljek, prva ponovitev bo tako na sporedu 2. novembra.

Kriminalna nadaljevanka spremlja Ido Žakelj, ki se po treh letih londonske samostojnosti vrne v domačo hišo v gozd ob manjši vasi na Dolenjskem, kamor se je dobro situirana družina Žakelj na presenečenje vaščanov iz mesta preselila pred 15 leti. Na družinsko večerjo ob rojstnem dnevu Idine sestre Neže prihajata Nežin novi fant Anže in njegov oče Žan, lokalca po bivališču in po duši. Ida pozna Anžeta iz srednje šole. Ida in Neža se spreta.

Lokalni narkoman, nekdanji Nežin fant Brin, Idi ob naključnem srečanju omeni kraj v gozdu, Vranja vrata, kjer je nekoč videl nekaj, kar ga je, kot se zdi, usodno zaznamovalo. Ida se ne spomni, kaj in kje naj bi Vranja vrata bila. Jutro po večerji pri Žakljevih policija iz reke izvleče moško truplo, Neža pa izgine. Kriminalistka Kristina, ki je bila v kraj premeščena šele pred kratkim, se loti preiskave.

Ponorela lokomotiva, velika zmagovalka Borštnikovega srečanja
Tudi v ljubljanski Drami so se odločili za objavo preverjenih uspešnic. Pod okriljem projekta Drama od doma bodo na kanalu YouTube M Soseska vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu predvajali arhivske posnetke vrhunskih uprizoritev SNG Drama Ljubljana.

S predvajanjem na prvi novembrski večer bo ob 20.00 ponovno zaživela odmevna uprizoritev Ponorela lokomotiva poljskega pisatelja, slikarja in filozofa Stanisława Ignacyja Witkiewicza, ki velja za enega najkompleksnejših avtorjev poljske in svetovne avantgarde.

Ponorela lokomotiva v režiji Jerneja Lorencija je bila v Mali drami premierno uprizorjena septembra 2012. Prejela je številne pomembne domače nagrade in priznanja, med drugim tudi veliko nagrado Borštnikovega srečanja, ter gostovala na mnogo uglednih mednarodnih gledaliških festivalih, vse od Finske do Južne Koreje. Igralski ansambel so sestavljali Janez Škof, Aljaž Jovanović, Maja Sever, Tina Vrbnjak, Matija Rozman, Nina Ivanišin, Petra Govc, Zvone Hribar, Gorazd Logar, Andrej Nahtigal, Katja Levstik in Nino Raffanelli.

Ponorela lokomotiva na duhovit način povzema umetniška in filozofska iskanja avtorja Stanisława Ignacyja Witkiewicza. V njej strojevodja in kurjač, ki ju žene nenavadna in skrivnostna strast, skleneta, da bosta z nezaslišano hitrostjo pognala svojo parno lokomotivo čez vse razumne omejitve, postaje in signale. Rada bi doživela vznemirljivi vrhunec hitrosti in zanosa in videla, kako je na drugi strani. Izkaže pa se, da nista navadna železničarja, temveč razvpita zločinca, ki sta se izmaknila roki pravice ... Ponorela lokomotiva prikazuje sliko ujetega, nepristnega življenja, hkrati pa tudi podobo gledališča, v katerem nezadržno narašča napetost, ki se nekako mora sprostiti.

SNG Maribor bo v petek, 30. oktobra, na svojem profilu na YouTubu ob 20.00 v okviru projekta Balet na domu premierno predvajalo predstavo Cantata. Plesna stvaritev italijanskega koreografa Maura Bigonzettija se je že od svoje praizvedbe leta 2001, ko jo je prvič izvedel lizbonski baletni ansambel Gulbenkian, v scenosled sodobnega plesa zapisala kot kultna koreografska postavitev, ki s svojim nezadržnim erosom evocira vso izrazno paleto plesnega Mediterana. Z novo mariborsko postavitvijo Bigonzettijeve Cantate se bo baletni večer zaokrožil v grenko-sladkih melodijah, ki slavijo lepoto življenja v vsej njeni čutnosti in minljivosti, obljubljajo v Mariboru.

SNG Nova Gorica v želji, da dneve napolni s kakovostnimi kulturnimi vsebinami, na spletu ob torkih in petkih objavlja arhivske posnetke gledaliških predstav, predvsem tistih, ki so v preteklosti navduševale največ gledalcev. Najprej so objavili predstavo Konec igre Nobelovega nagrajenca za književnost Samuela Becketta. Metafizično farso je leta 1999 režiral Vito Taufer. Radoš Bolčina, ki je uprizoril Clova, je leta 1999 za svojo stvaritev prejel Borštnikovo nagrado in nagrado Veljka Maričića za najboljšo glavno moško vlogo na Hrvaškem festivalu malih odrov na Reki. Našli jo boste tukaj.