Grdačev ni mogoče zgrešiti – imajo izbuljene oči in predimenzionirane nosove, pogosto v obliki falusa. Trenutno so na ogled v Galeriji Kresija, kjer predstavljajo Bourekov lutkovni opus.
Na ogled so lutke, ki so nastale v treh državah, v katerih je Bourek najbolj ustvarjal – na Hrvaškem, v Sloveniji in Nemčiji.

Svoj gledališki opus je Bourek opredeljeval kot brechtovski – hudomušen, proletarski, siromašen teater, ki ni opolzek, niti ne vztraja pri pretirani pameti. Ne glede na to, v katerem mediju je ustvarjal, je bil v središču zanimanja njegovega ustvarjanja vedno človek, ki ga je v predstavah za odrasle upodabljal poudarjenih obraznih in telesnih potez. To so groteskne in nadrealistične figure s pridihom erotike, a tudi humorja. "Vsi smo v svojem bistvu tako lepi kot grdi. Vsa njegova ustvarjalnost za lutkovno gledališče za odrasle se sprehaja med tragiko in komiko bivanja, med erosom in tanatosom," je za Televizijo Slovenija povedala kustosinja Tjaša Juhart iz Lutkovnega muzeja Lutkovnega gledališča Ljubljana.

"Čemu se smejete? Sebi se smejete!"
Bourekovi grdači tako tudi desetletja po svojem nastanku ostajajo aktualni in nas soočajo z nami samimi – "Čemu se smejete? Sebi se smejete!", so zapisali ob razstavi. Bourek se vpisuje v kanon svetovne in tudi slovenske lutkovne zgodovine. V našem prostoru je ustvaril devet uprizoritev v značilnem groteskno-bizarnem slogu.

Večinoma je ustvarjal za odraslo občinstvo. Razstava predstavi tudi njegovo kultno predstavo Hamlet, ki je bila največja uspešnica s področja lutkovnih uprizoritev za odrasle v njegovem opusu. V tej je prvič na oder postavil svojo izpeljavo iz japonske tehnike vozičkastih lutk, ki jih imajo animatorji v naročju in jim posojajo svoje noge. Predstava je bila prelomna točka tako za hrvaško lutkarstvo kot lutkarstvo nekdanje skupne države. Zapisuje se v kanon svetovne lutkovne umetnosti, prepotovala pa je praktično ves svet, pove Tjaša Juhart.

Prvič so razstavljene Bourekove lutke, ustvarjene za nemško lutkovno gledališče Hans Wurst Nachfahren, ki so ob tej priložnosti postale del zbirke Lutkovnega muzeja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Razstava bo na ogled do 30. marca.

Retrospektiva Bourekovih kratkih animiranih filmov
Razstavo bo 20. marca v Slovenski kinoteki pospremila retrospektiva Bourekovih kratkih animiranih filmov. Bourek je namreč tudi pomembno ime hrvaške filmske umetnosti in eden od dejavnih članov zagrebške šole animiranega filma. Retrospektiva bo popeljala od folklornega kolaža do pop arta. Med filmi izpostavljajo Fantovsko pesem (Bećarac, 1966), narejeno po kratkih slavonskih distihih, ki se še danes pojejo na področju Slavonije, ter In videl sem meglene in kalne daljine (I videl sam daljine meglene i kalne, 1964), ki temelji na slavnem delu Miroslava Krleže Balade Petrice Kerempuha. Zgodba sledi ključnim dramatičnim točkam Krleževega dela, spremljajo pa jo njegovi kajkavski verzi. Groteskna narava Bourekove risbe v gibanju privzema tragične razsežnosti krleževskega občutenja preteklosti kot grozne vizije krvi, ognja in megle na hrvaškem ozemlju v obdobju vojn proti Turkom. Panorame, gibanje množic, vztrajanje pri dramatičnosti dogajanja, vse to je nov in edinstven podvig v jugoslovanskem risanem filmu.